Simon Bolivar: Razlika med redakcijama

dodanih 5.399 zlogov ,  pred 6 leti
uvodna poglavja
(uvodna poglavja)
{{Infopolje Predsednik
{{bioslika|islike=Simón Bolívar 2.jpg |opis=Simon Bolivar|napis=Simon Bolivar, slika [[Ricardo Acevedo Bernal|Ricarda Bernala]]}}
|name = Simon Bolívar
'''Simón José Antonio de la Santísima Trinidad Bolívar y Palacios''' (vzdevek '''''El Libertador''''' /slov. ''Osvoboditelj''/), [[Venezuelci|venezuelski]] [[revolucionar]] in [[politik]], * [[24. julij]] [[1783]], Venezuela, † [[17. december]] [[1830]].
| image = Simón Bolívar 2.jpg
| order = predsednik Velike Kolumbije
| term_start = 17. december 1819
| term_end = 4. maj 1830
| vicepresident= Francisco de Paula Santander
| successor = Domingo Caycedo
| order2 = predsednik Bolivije
| term_start2 = 12. avgust 1825
| term_end2 = 29. december 1825
| successor2 = Antonio José de Sucre
| order3 = predsednik Peruja
| term_start3 = 17. februar 1824
| term_end3 = 28. januar 1827
| predecessor3 = José Bernardo de Tagle y Portocarrero
| successor3 = Andrés de Santa Cruz
| birth_date = {{datum rojstva|1783|07|24|df=y}}
| birth_place = [[Caracas]], Španski imperij (današnja [[Venezuela]])
| death_date = {{datum smrti in starost|1830|12|17|1783|07|24|df=y}}
| death_place = Santa Marta, [[Velika Kolumbija]] (današnja [[Kolumbija]])
| spouse = María Teresa Rodríguez del Toro y Alaysa
| religion =[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| signature = Simón Bolívar Signature.svg
| signature_size=95px
|}}
 
'''Simón José Antonio de la Santísima Trinidad Bolívar y Palacios Ponte-Andrade y Blanco''', običajno samo '''Simon Bolivar''' (vzdevek '''''El Libertador''''' /slov. ''Osvoboditelj''/), [[Venezuelci|venezuelski]] [[revolucionar]], [[vojskovodja]] in [[politik]], * [[24. julij]] [[1783]], [[Caracas]], Španski imperij, današnja [[Venezuela]], † [[17. december]] [[1830]], Santa Marta, [[Velika Kolumbija]], današnja [[Kolumbija]].
Bolivar je najzaslužnejši kot vodja v boju za osvoboditev [[Južna Amerika|južnoameriških]] [[kolonija (geografija)|kolonij]] izpod [[Španija|španske]] oblasti ter za osamosvojitev [[država|držav]]:
*[[Venezuela]],
*[[Kolumbija]],
*[[Ekvador]],
*[[Peru]] in
*[[Bolivija]] (ki je dobila po njem tudi [[ime]]).
 
Bolivar je najzaslužnejši kot vodja v boju za osvoboditev [[Južna Amerika|južnoameriških]] [[kolonija (geografija)|kolonij]] izpod [[Španija|španske]] oblasti ter za osamosvojitev Venezuele (od leta 1999 Bolivarske republike Venezuele), Kolumbije (ki je takrat vključevala tudi [[državaPanama|državPanamo]]:), [[Ekvador]]ja, [[Peru]]ja in [[Bolivija|Bolivije]], ki je dobila po njem tudi [[ime]].
Leta 1819 je postal prvi predsednik [[Velika Kolumbija|Velike Kolumbije]], leta 1827 pa še predsednik Peruja.
 
Leta 1819 je postal prvi predsednik Velike Kolumbije, leta 1824 predsednik Peruja in leta 1825 predsednik Bolivije. Njegove velike sanje o združenih deželah nekdanjih španskih kolonij so se razblinile v nemirih, [[Državni udar|državnih udarih]] in [[vojna]]h že proti koncu njegovega življenja.
 
== Poreklo ==
[[File:Juan Vicente Bolívar.jpg|left|thumb|200px|Juan Vicente Bolívar, oče Simona Bolivarja (okoli 1800)]]
Priimek ''Bolivar'' izhaja iz vasi La Puebla de Bolivar v [[Baskija|Baskiji]], [[Španija]], družina po materini strani (Palacios) pa je prihajala s [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]]. Prvi član te [[aristokracija|aristokratske]] družine, Simon de Bolivar (starejša oblika zapisa je tudi Simon de Bolibar), se je priselil iz Španije v 16. stol., v službo pri guvernerju kolonije Santo Domingo (danes otok [[Hispaniola]], razdeljen med [[Haiti]] in [[Dominikanska republika[Dominikansko republiko]]) med leti 1550 in 1570. Leta 1589 so guvernerja poslali v Venezuelo in z njim se je v Caracas preselil tudi Bolivar.{{sfn|Slatta|de Grummond|2003|pp=[http://books.google.com/books?id=sEWHt-o8IdkC&pg=PA10 10–11]}} Kot eden od zgodnjih priseljencev je dobil v last velika posestva in vpliven položaj, med drugim je družina v novozgrajeni katedrali leta 1594 dobila stransko kapelo.{{sfn|Masur|1969|pp=21–22}} Bogastvo so si nabrali z gojenjem [[sladkor]]nega trsa, rudniki [[srebro|srebra]], po odkritju [[zlato|zlata]] s spremljajočim [[baker|bakrom]] leta 1632 pa zlasti s slednjim. Delovno silo v rudnikih in na [[plantaža]]h so večinoma sestavljali [[Indijanci]] in [[Afrika|afriški]] [[suženjstvo|sužnji]].{{sfn|Thornton|1998|p=[http://books.google.com/books?id=AVZDHeVEeywC&pg=PA277 277]}}
 
Bolivarjev ded, Juan de Bolívar y Martínez de Villegas, je leta 1728 [[benediktinci|benediktinskemu]] samostanu Svete Marije Montserratske doniral 22 000 dukatov za plemiški naziv, ki ga je odobril kralj [[Filip V. Španski]]. Ker naziva kljub vsemu ni dobil, se je obrnil na sodišče, vendar postopek še ni bil končan, ko se je Venezuela osvobodila španske oblasti.
 
== Zgodnje življenje ==
Simon Bolivar se je rodil očetu Juanu Vicenteju in mami Mariji, imel je dve starejši sestri in brata, tretja sestra je umrla ob rojstvu.{{sfn|Arismendi Posada|1983|p=9}} Zgodaj je izgubil oba starša, oče je umrl, ko je bil star dve leti in pol (1786), pri osmih letih še mama (1792). Sorodniki so mu priskrbeli učitelje in mentorje, primerne njegovemu stanu, zlasti v otroštvu pa je zanj skrbela sužnja Hipolita (''la negra Hipolita'').{{sfn|Arismendi Posada|1983|p=9}} Vzgojen je bil pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], bral je [[Voltaire|Voltaira]] in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseauja]].
 
Ko je bil star 14 let, je njegov mentor Simón Rodríguez zaradi obtožb o zaroti zoper špansko krono pobegnil, zato je šolanje nadaljeval na vojaški akademiji ''Milicias de Veraguas''.{{sfn|Arismendi Posada|1983|p=10}} Leta 1799 je odpotoval v [[Mehika|Mehiko]], [[Francija|Francijo]] in v Španijo, kjer se je leta 1802 poročil z Maríjo Tereso Rodríguez del Toro y Alaizo, s katero se je vrnil v Venezuelo, kjer je le osem mesecev kasneje umrla za [[rumena mrzlica|rumeno mrzlico]]. Nikoli več se ni poročil, ni imel potomcev.
 
Leta 1804 je znova odpotoval v Evropo, v času, ko je bil [[Napoleon Bonaparte]] na vrhuncu svoje moči in se je okronal za cesarja. V [[Pariz]]u je srečal svojega starega mentorja Simóna Rodrígueza, ki ga je seznanil z deli razsvetljenskih mislecev, srečal je naravoslovca in raziskovalca [[Alexander von Humboldt|Alexandra von Humboldta]],<ref>http://www.jstor.org/discover/10.2307/1842308?uid=3739832&uid=2&uid=4&uid=3739256&sid=21102035323161</ref> ki mu je opisal južnoameriška naravna bogastva in njihov potencial. V njem je dozorevala ideja o samostojnosti kolonij in tako je v [[Rim]]u, 15. avgusta 1805, prisegel, da bo osvobodil svojo deželo.<ref>Masur 1948, pp. 41-43</ref> Ob vrnitvi je obiskal vzhodno obalo [[ZDA]], v Venezuelo se je vrnil leta 1807.
 
== ''El Libertador'' ==
 
== Diktator ==
== Smrt ==
== Politična zapuščina ==
 
== Viri ==
{{opombe|2}}
 
== Zunanje povezave ==
{{Portal-Vojaštvo}}
{{Zbirka|Simón Bolívar}}
* [http://wwwlatinamericanhistory.bolivarmoabout.com/historyod/latinamericaindependence/a/simonbolivarbiography.htm HistoryBiography of Simon Bolivar] {{ikona en}}
* [http://www.crystalbeachmilitaryheritage.com/historybolivar.htm TheSimon LifeBolivar: Liberator of SimonLatin BolivarAmerica] {{ikona en}}
* [http://www.simon-bolivarbritannica.h80.orgcom/EBchecked/topic/72067/Simon-Bolivar Encyclopadia Britannica, geslo Simon Bolivar, Article Free Pass] {{ikona en}}
 
 
{{-}}
429

urejanj