Odboj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.138.218 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Kolega2357-Bot
Vrstica 4:
 
Glede na lastnosti meje sredstev je odboj svetlobe lahko [[zrcalni odboj|zrcalni]] (npr. pri [[zrcalo|zrcalu]]) ali [[difuzni odboj|difuzni]], pri katerem se ne ohranja podoba, ampak le [[energija]]. [[Faza valovanja|Faza odbitega valovanja]] je lahko enaka ali obrnjena kot faza vpadlega valovanja, odvisno od tega, ali valovanje vpada iz [[dielektrik]]a v [[električni prevodnik|prevodnik]] ali iz dielektrika v drug dielektrik.
 
== Zrcalni odboj ==
[[Slika:Reflexion_vinklar.svg|frame|left|Odbojni kot je enak vpadnemu kotu]]
[[Slika:Total_internal_reflection.jpg|right|280px|thumbnail|Popolni odboj]]
 
[[Zrcalo]] predstavlja najpogostejši primer zrcalnega odboja svetlobe, sestavljeno pa je iz steklene plošče, postavljene pred kovinsko prevleko, kjer dejansko pride do odboja. Možno je tudi, da se svetloba odbije od [[prosojnost|prosojnega]] sredstva, kot sta na primer [[voda]] in [[steklo]].
 
Svetloba se lahko odbije tudi takrat, ko potuje med dvemi sredstvi z različnima [[lomni količnik|lomnima količnikoma]]. Navadno se del svetlobe odbije od mejne ploskve, ostanek pa se [[lom svetlobe|lomi]]. S pomočjo [[fresnelove enačbe|Fresnelovih enačb]] je mogoče izračunati, koliko svetlobe se odbije in lomi v dani situaciji. Do [[popolni odboj|popolnega odboja]] svetlobe od gostejšega sredstva pride, če je vpadni kot večji od [[mejni kot|mejnega kota]].
 
Ko se svetloba odbije od gostejšega materiala (z višjim lomnim količnikom), kot je zunanji medij, pride do 180° obrata faze. Obratno pa se svetloba, od redkejšega materiala (z manjšim lomnim količnikom), odbije v fazi.
 
 
== Druge vrste odboja ==