Prevajanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{v delu}} |
Dodajanje in oblikovanje besedila v razdelku Književno prevajanje |
||
Vrstica 1:
{{v delu}}
'''Prevajanje''' je proces prenosa pomena iz izvirnega [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]a v ciljni jezik. Pri tem gre za prenos jezikovne in kulturne značilnosti v drug jezik. Potrebno je, da se pri samem procesu prevajanja ne izgublja pomen besed, ki je v različnih kultrah drugače obarvan. Zavedanje kulturnih razlik med izvornim in ciljnim jezikom je ključno pri delu prevajalca, saj z upoštevanjem le-tega postane prevod razumljiv in usrezen. [[veda|Vedo]], ki se s tem prenosom ukvarja, imenujemo [[prevodoslovje]].
Izhodiščno [[besedilo]] je lahko v pisni ali v govorni obliki. Kadar imamo besedilo v pisni obliki gre za pisno prevajanje. V nasprotnem primeru, ko imamo besedilo v govorni obliki, pa govorimo o [[tolmačenje|tolmačenju]].
Vrstica 35:
=== Prevajanje strokovnih besedil ===
Prevajanje besedil različnih strok (prava, računalništva, farmacije, strojništva, ekonomije, podjetništva, financ in ostalih) od prevajalcev zahteva določeno stopnjo specializacije. Prevajalci tovrstnih besedil so ustrezno usposobljeni in poznajo strokovno terminologijo področja.<ref>[http://www.leemeta.si/clanki/prevajanje-strokovnih-besedil-je-zahtevno Prevajanje strokovnih besedil]</ref> Strokovne prevode se običajno še dodatno lektorira neodvisno od prevajanja. V izogib napakam in nevšečnostim ustreznost terminologije pregleda strokovnjak.
=== Književno prevajanje ===
Književno ali literarno prevajanje je področje prevajanja, ki se ukvarja s prevajanjem besedil na področju [[Literatura|literature]], torej literarnih del, kot so [[novela|novele]], [[kratka zgodba|kratke zgodbe]], igre, pesmi ipd. Je ena najbolj zapletenih oblik medkulturnega sporočanja, ki omogoča prenos književnosti v druge jezike in kulture. Predvsem zahtevno pa je prevajanje [[pogovorni jezik|pogovornega jezika]] in
▲pesmi ipd. Je ena najbolj zapletenih oblik medkulturnega sporočanja, ki omogoča prenos književnosti v druge jezike in kulture. Predvsem zahtevno pa je prevajanje pogovornega jezika in dialekta.<ref>Landers, C. E. 2001. Literary Translation: A Practical Guide. Clevedon: Cromwell Press Ltd.</ref> Prevajalci književnih del so pogosto tudi sami avtorji poezije ali proze.
Ker je literatura odvisna tudi od [[kultura|kulture]], se lahko literarni prevod nekega dela precej razlikuje od besedila v izhodiščnem jeziku. Gre za eno izmed najbolj poznanih vrst prevajanja, čeprav je zanimanje zanjo med prevajalci precej majhno. Prevajalci literarnih besedil zaslužijo veliko manj kot ostali prevajalci, zato se za literarno prevajanje odločijo le tisti, ki se zanimajo za literaturo, nek določen jezik in kulturo.
Literarni prevodi so pomembni pri medkulturni izmenjavi, sliki druge kulture v določeni [[jezikovna skupnost|jezikovni skupnosti]] in pri razvoju [[nacionalna kultura|nacionalne kulture]] in [[nacionalna identiteta|identitete]]. Če govorimo o prevajanju literarnih besedil ([[roman]]ov, [[povest]]i, iger, poezije, itd.), govorimo praktično o [[umetnost]]i. V večjezičnih deželah, kot je [[Kanada]], se prevod pogosto obravnava kot samostojen literarni dosežek.
Po mnenju poznavalcev je najteže prevajati poezijo, saj sta težavna tako prenos oblike kot vsebine v [[ciljni jezik]]. V svojem vplivnem članku ''On Linguistic Aspects of Translation'' iz leta 1959 je ruski jezikoslovec [[Roman Jakobson]] izjavil, da je »poezija po definiciji neprevedljiva«. Leta 1974 je ameriški pesnik [[James Merrill]] napisal pesem ''Lost in Translation'', ki delno obravnava to vprašanje. To obravnava tudi knjiga [[Douglas Hofstadter|Douglasa Hofstadterja]] iz leta 1997, ''Le Ton beau de Marot''. S prevajanjem poezije je povezano tudi prevajanje petih besedil (peto prevajanje), saj je večina vokalne glasbe, vsaj v zahodni tradiciji, zasnovana v urejenih vzorcih, še posebej v [[verz]]ih in z [[rima|rimo]]. Značilen primer prevajanja poezije za petje so cerkvene [[himna|himne]] (npr. nemški [[koral]]i, ki jih je v angleščino prevedla [[Catherine Winkworth]]).<ref>Apel, F., Kopetzki A. ''Literarische Überesetzung.'' Zweite Auflage. J. B. Metzler. 2003.</ref>
Prevajanje petih besedil ima več omejitev kot prevajanje poezije, kajti pri prvem je v izbiri med prevajanjem v verzih in prevajanjem, ki odpravlja ustroj v verzih, na voljo le malo ali nič svobode. Človek lahko v petem prevodu spremeni ali izpusti rimo, vendar pa predstavlja dodeljevanje [[zlog]]ov določenim [[nota]]m v izvirni glasbeni postavitvi velik izziv za prevajalca. Drugi problemi pri pisanju petega prevoda vključujejo ponavljanje besed in fraz, postavitev odmorov in poudarkov, značilnosti [[samoglasnik]]ov, zapetih pri visokih notah, in ritmične značilnosti [[vokalna linija|vokalne linije]], ki je lahko bolj naravna v izvornem kot pa v ciljnem jeziku. Ker je petje prevedenih besedil uveljavljeno že stoletja, se poslušalcu običajno ponudi zapisan prevod (npr. kot del koncertnega programa ali pa kot projicirani napisi v koncertni dvorani ali v vizualnem mediju).
== Klasifikacija po jezikovnih smereh ==
Vrstica 96 ⟶ 52:
* Jezik B (brezhibno aktivno znanje tujega jezika)
* Jezik C (brezhibno pasivno znanje tujega jezika)
== Strojno prevajanje (machine translation) ==
{{glavni|Strojno prevajanje}}
| |||