Prevajanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dopisala sem pojem o prevajanju ter ga razdelila po klasifikacijah. |
→Književno prevajanje: Dodan tekst |
||
Vrstica 37:
=== Književno prevajanje ===
Književno ali literarno
Tu se prevajalec osredotoči na prevajanje romanov, iger, poezij, petih besedil itd. Književno ali literarno prevajanje je ena najbolj zapletenih oblik medkulturnega sporočanja, ki omogoča prenos književnosti v druge jezike in kulture. Predvsem zahtevno pa je prevajanje pogovornega jezika in dialekta.<ref>Landers, C. E. 2001. Literary Translation: A Practical Guide. Clevedon: Cromwell Press Ltd.</ref> Prevajanje peozije je označena za najtežjo, saj se pojavi težava pri prenosu vsebine v drug jezik. Prevajalci književnih del so pogosto tudi sami avtorji poezije ali proze. Prevajanje petih besedil je precej restriktivno in zapleteno, saj je spreminjaje rim ali dodajanje zlogov precej zapleteno.▼
prevajanje je področje prevajanja, ki se ukvarja s prevajanjem besedil na
področju literature, torej literarnih del, kot so novele, kratke zgodbe, igre,
▲
Literarno
prevajanje je področje prevajanja, ki se ukvarja s prevajanjem besedil na
področju literature, torej literarnih del, kot so novele, kratke zgodbe, igre,
pesmi ipd. Ker je literatura odvisna od tudi kulture, se lahko literaren prevod
nekega dela precej razlikuje od besedila v izhodiščnem jeziku.
Gre za eno izmed najbolj
poznanih vrst prevajanja, čeprav je zanimanje zanjo med prevajalci precej
majhno. Prevajalci literarnih besedil zaslužijo veliko manj, kot ostali
prevajalci, zato se za literarno prevajanje odločijo le tisti, ki ljubijo
literaturo in jih hkrati zanima določen jezik in kultura.
Literarni
prevodi so pomembni pri medkulturni izmenjavi, sliki druge kulture v določeni
jezikovni skupnosti in pri razvoju nacionalne kulture in identitete.
Če govorimo
o prevajanju literarnih besedil (romanov, povesti, iger, poezije, itd.),
govorimo praktično o umetnosti. V večjezičnih deželah kot je Kanada, se prevod
pogosto obravnava kot samostojen literarni dosežek.
Po mnenju
poznavalcev je najtežje prevajati poezijo, saj sta v ciljni jezik težavna tako
prenos oblike kot vsebine. V svojem vplivnem članku “On Linguistic Aspekts of
Translation” iz leta 1959 je ruski jezikoslovec Roman Jakobson izjavil, da je
“poezija po definiciji neprevedljiva”. Leta 1974 je ameriški pesnik James
Merrill napisal pesem “Lost in Translation”, ki delno obravnava to vprašanje.
Le-tega obravnava tudi knjiga Douglasa Hofstadterja iz leta 1997, Le Ton
beau de Marot. S
prevajanjem poezije je povezano tudi prevajanje zapetih besedil (peto
prevajanje), saj je večina vokalne glasbe, vsaj v zahodni tradiciji, zasnovana
v verzih, še posebej v verzih v urejenih vzorcih in z rimo. Značilen primer
prevajanja poezije za petje so cerkvene himne (npr. nemški korali, ki jih je v
angleščino prevedla Catherine Winkworth).
Prevajanje
petih besedil ima več omejitev kot prevajanje poezije, kajti pri prvem je na voljo
le malo ali nič svobode v izbiri med prevajanjem v verzih in prevajanjem, ki
odpravlja ustroj v verzih. Človek lahko v petem prevodu spremeni ali izpusti
rimo, vendar pa predstavlja dodeljevanje zlogov določenim notam v izvirni
glasbeni postavitvi velik izziv za prevajalca. Drugi problemi pri pisanju
petega prevoda vključujejo ponavljanje besed in fraz, postavitev odmorov in/ali
poudarkov, značilnosti samoglasnikov, zapetih pri visokih notah, in ritmične
značilnosti vokalne linije, ki je lahko bolj naravna v izvornem kot pa v
ciljnem jeziku. Ker je petje
prevedenih besedil uveljavljeno že stoletja, se poslušalcu običajno ponudi
zapisan prevod (npr. kot del koncertnega programa ali pa kot projicirani napisi
v koncertni dvorani ali v vizualnem mediju).
== Klasifikacija po jezikovnih smereh ==
| |||