Sveti Pavel: Razlika med redakcijama

 

== Življenje ==

=== Okolje in otroštvo ===

Pavel se je rodil med letoma 5 in 15<ref name=PBS/> v [[Tarz]]u, prestolnici [[rimska provinca|rimske province]] [[Kilikija|Kilikije]].<ref name=ZK>{{navedi knjigo |title=Zgodovina krščanstva |editor=Tim Dowley |publisher=DZS, Ognjišče |year=1992 |ISBN=86-341-0644-6}}</ref> Njegovi starši so bili [[Judje]] in rimski državljani.<ref name=IESP/>

 

 

=== Šolanje in vzgoja ===

Savla je vzgajal [[rabin]] Gamaliél v [[Jeruzalem]]u.<ref name=IESP/><ref name=LS>{{navedi knjigo |title=Leto svetnikov |author=Maks Miklavčič, Jože Dolenc |year=1970 |place=Ljubljana |publisher=Zadruga katoliških duhovnikov |COBISS=225027}}</ref> Savel je postal pravoveren [[farizej]] in zvest [[Mojzes]]ovi postavi. Znan je bil po svojih ortodoksnih prepričanjih in sovraštvu do [[kristjani|kristajnov]].<ref name=ZK/><ref name=LS>{{navedi knjigo |title=Leto svetnikov |author=Maks Miklavčič, Jože Dolenc |year=1970 |place=Ljubljana |publisher=Zadruga katoliških duhovnikov |COBISS=225027}}</ref> Gamaliél je judovskemu velikemu zboru svetoval, naj ''se ne dotika teh ljudi in naj jih pusti, saj če je ta načrt ali to delo človeško, bo razpadlo: če pa je od Boga, jih ne bodo mogli uničiti – da se ne bi kdaj izkazalo, da se borijo proti Bogu'' ({{biblverz|Apd|5,38–39}}).<ref name=LS/>

 

 

=== Spreobnjenje na poti v Damask ===

[[Slika:Caravaggio-The Conversion on the Way to Damascus.jpg|thumb|200px|[[Caravaggio]], ''Spreobrnitev na poti v Damask'', slika v [[Rim|rimski]] [[bazilika|baziliki]] ''Santa Maria del Popolo'']]

Savel se je s pooblastili velikega duhovnika odpravil v Damask.<ref name=ZK/> Ko je odhajal iz Jeruzalema, je še bil prepričan, da so kristjani [[bogokletje|bogokletniki]].<ref name=LS/> Na poti v Damask je videl slepečo svetlobo in slišal Jezusa, ki mu je rekel: »Zakaj me preganjaš?« Zaradi svetlobe je oslepel. Odpeljali so ga v Damask.<ref name=IESP/>

 

=== Damask, Jeruzalem, Tarz ===

Damaščanski kristjan Hananija ga je obiskal in mu povrnil [[vid]].<ref name=IESP/> Pavel se je po [[videnje|videnju]] vstalega Kristusa [[spreobrnjenje|spreobrnil]]<ref name=ZK/> in se je dal [[krst]]iti.<ref name=IESP/> Nato je v Damasku začel govoriti o Jezusu. Judje so ga obsodili in sovražili kot odpadnika od vere. Kristjani so se ga še vedno bali, saj jih je v preteklosti preganjal, niso mu zaupali in ga sprejeli medse. Odšel je v [[Arabska puščava|Arabsko puščavo]], kjer je hotel s [[post]]om in [[molitev|molitvijo]] dopolniti svoje duhovno rojstvo in v hoji po [[puščava|puščavskih]] stopinjah [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] in Jezusa dozoreti za apostola. V Damask se je vrnil čez tri leta in krščanska skupnost ga je sprejela.<ref name=LS/> Judje pa so sklenili, da bodo ''odpadnika'' ubili.<ref name=LS/> Da je lahko pobegnil, so ga v košari spustili z damaščanskega obzidja.<ref name=ZK/><ref name=LS/> Zbežal je v Jeruzalem, kjer so se ga kristjani bali. Zato ga je apostolom predstavil [[Bárnaba]].

Ker so tudi v Jeruzalemu sklenili, da ga bodo ubili, je zbežal v Tarz.<ref name=IESP/>

 

=== Apostolska potovanja ===

Barnaba je čez nekaj let poiskal Pavla, da bi pomagal skupnosti v [[Antiohija|Antiohiji]] v [[Sirija|Siriji]]. Kasneje so ju poslali na Ciper in nato v Malo Azijo, da bi oznanjala evangelij. Pavel se je vrnil v Antiohijo in krščanski skupnosti poročal o svojem delu. Z njegovo pomočjo so judovski kristjani v Jeruzalemu doumeli, da je Jezus Kristus odrešenik vseh narodov in ne le judovskega.<ref name=IESP/>

 

 

=== Znova v ječi ===

V Jeruzalemu so ga aretirali in poslali v Cezarejo. Tam naj bi mu sodil Feliks. 2 leti je v zaporu čakal na zaslišanje. Ob času, ko bi moralo potekati sojenje, se je zgodila zamenjava rimskih upraviteljev. Feliksa je zamenjal Fest. Ker se je Pavel skliceval na [[rimski cesar|cesarja]], so ga za razsodbo poslali v [[Rim]]. Ladja je pred [[Malta|Malto]] doživela brodolom, vendar nihče ni utonil. Nato je bil v Rimu več kot dve leti v hišnem priporu. Po sodnem procesu so ga verjetno osvobodili in morda je oznanjal evangelij po [[Španija|Španiji]].<ref name=IESP/>

 

=== Usmrtitev in grob ===

Nato so ga znova zaprli.<ref name=IESP/> Apostolska dela govorijo o Pavlovem ujetništvu v Rimu, vendar ne omenjajo njegove usmrtitve v tem mestu. Pismi [[Klemen Rimski|Klemena Rimskega]] in [[Ignacij Antiohijski|Ignacija Antiohijskega]] omenjata Pavlovo smrt v Rimu skupaj s [[sveti Peter|Petrovo]]. Pavel je bil rimski državljan. Za Rimljane je bila običajna oblika smrtne kazni [[obglavljanje]] in [[Tertulijan]] je jasno povedal, da so Pavla usmrtili na tak način.<ref name=Tanner>{{navedi knjigo |title=Kratka zgodovina katoliške Cerkve |author=Norman Tanner |publisher=Družina |year=2013 |place=Ljubljana |ISBN=978-961-222-952-8 |pages=14–15}}</ref>

 

O datumu usmrtitve sta dve predvidevanji, obe pa ga umeščata v čas [[Neron]]ovega preganjanja. Zgodnje pričevanje govori, da so Pavla usmrtili pri ''Treh vodnjakih'' ({{jezik-la|Tre Fontane}}), ki ležijo približno 3 milje južno od Rima. Pričevanje se sklicuje na [[legenda|legendo]], ki pravi, da je Pavlova odsekana glava trikrat poskočila in povzročila, da so se odprli trije [[studenec|studenci]].<ref name=Tanner/>

 

 

== Delo ==

=== Apostolska potovanja ===

Pavel je po dogodku v Damasku postal glavna osebnost, ki je širila krščanstvo proti zahodu. V svojih pismih raznim krščanskim skupnostim Pavel govori o svojih potovanjih in nevarnostih, na katere je naletel. Luka, njegov sopotnik, v Apostolskih delih v celoti opiše 3 misijonska potovanja. Četrto je bilo, ko so Pavla kot ujetnika poslali na sojenje v Rim.<ref name=IESP/>

 

==== Prvo potovanje ====

Dogajalo se je okrog leta 45 ali 46. Pavel in Barnaba sta iz sirske Antiohije odplula na Ciper, od tam na ozemlje današnje Turčije, v Atalejo, Perge, Pizidijsko Antiohijo, Ikonij, Derbo in Listro. Vračala sta se po isti poti in odplula v Antiohijo. Na začetku poti ju je spremljal Janez Marko, ki se je domov vrnil iz Perg.<ref name=IESP/>

 

==== Drugo potovanje ====

Leto ali dve zatem (od 48 do 51) se je za 18 mesecev zadržal v Korintu. Za sopotnika si je izbral Sila, saj se je z Barnabo sprl glede Janeza Marka. Po kopnem sta odšla iz Antiohije. Spotoma sta obiskala skupnosti, ki so nastale na prvem potovanju. V Listri je postal njun sopotnik Timotej. Iz Listre sta odšla v obmorsko Troado in čez morje v severno Grčijo. Iz Filipov sta odšla v [[Tesalonika|Tesaloniko]], Berojo, Atene in Korint. Po 18 mesecih sta se z ladjo preko Efeza in Cezareje vrnila v Antiohijo.<ref name=IESP/>

 

==== Tretje potovanje ====

Začelo se je leta 53. Pavel in sopotniki so po kopnem obiskali turški Galatijo in [[Frigija|Frigijo]] in ''spodbujali vse vernike''. V Efezu so ostali več kot dve leti. Tam je bil odziv na evangelij tako velik, da so [[srebro|srebrarji]], ki so izdelovali kipce boginje [[Diana|Diane]], ostali brez dela. Zato so med ljudstvom zanetili upor. Pavel je odšel v Filipe in Korint in do Troade. Nato je z ladjo obiskal Asos, Mitileno, [[Milet]], [[Rodos]], Pataro, [[Tir, Libanon|Tir]], Ptolemaido in Cezarejo. Pot je končal v Jeruzalemu.<ref name=IESP/>

 

==== Četrto potovanje ====

Pavla so v Jeruzalemu prijeli. Naslednji dve leti (od 58 do 60) je preživel v ječi.<ref name=IESP/> Nato se je po pravici, ki mu je pripadala kot rimskemu državljanu, pritožil na cesarja. Poslali so ga na sojenje v Rim. Tako se je začelo njegovo četrto potovanje. Bil je zastražen. Z njim je potoval Luka. Kapitanova nespametna odločitev izpluti s [[Kreta|Krete]] je povzročila, da je ladjo blizu Malto zajel silen vihar. Zgodil se je brodolom, potniki so se komaj rešili. Zimo so preživeli na Malti. Spomladi so nadaljevali plovbo proti Rimu.

 

 

=== Pisma ===

13 od 21. novozaveznih pisem pripisujejo Pavlu. Napisal naj bi jih v obdobju od leta 51 do leta 66. Razvrščajo jih glede na čas nastanka ali glede na obseg.<ref name=Matjaz>{{navedi splet |title=Pavlova pisma |author=Maksimilijan Matjaž |url=http://www.eksegeza.net/web/images/stories/e-gradivo/bibliografija/pavel-skript-03.pdf |year=2003 |place=Ljubljana-Maribor |publisher=Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta}}</ref>

 

 

=== Prvi pismi ===

Prvi pismi sta 1. in 2. pismo Tesaloničanom in govorita o drugem Kristusovem prihodu. Napisal ju je v Korintu, kjer se je zadrževal na svojem drugem potovanju.<ref name=Matjaz/>

 

=== Evangelijska pisma ===

To so pisma [[Rimljani|Rimljanom]], Galačanom ter 1. in 2. pismo Korinčanom. V njih je Pavel razvijal svoje evangelijsko oznanilo. Precej zanesljivo jih uvrščajo v čas tretjega potovanja (v letih od 53 do 57). Takrat je bil skoraj tri leta v Efezu. Konec leta 54 (letnica ni zanesljiva), je tam napisal ''Pismo Galačanom'' in leta 55 ''1. pismo Korinčanom'', ki ni bilo dobro sprejeto. Zato je napisal še več pisem. ''2. pismo Korinčanom'' je verjetno nastalo leta 57. Jeseni istega leta je v Korintu napisal ''Pismo Rimljanom'', ki je Pavlova najpomembnejša teološka razprava.<ref name=Matjaz/>

 

=== Pisma iz ujetništva ===

To si pisma Filipljanom, Efežanom, Kološanom in [[Filemon]]u. Odlikuje jih miselna prodornost in velika krščanska zrelost. Vedno več [[bliblicistika|biblicistov]] meni, da Pavel vseh teh pisem ni napisal v času rimskega ujetništva (61–63). ''Pismo Filipljanom'' je napisal leta 55 v Efezu, ''Pismo Filemonu'' leta 57. ''Pismo Kološanom'' je verjetno nastalo v letih 61/62 v Rimu. V istem mestu je verjetno nastalo tudi ''Pismo Efežanom''. Ti dve pismi se od drugih Pavlovih razlikujeta slogovno in vsebinsko. »Nekateri biblicisti samo zato govorijo o njunem pavlinskem izvoru.« Morda je Pavel pooblastil drugo osebo, da je na podlagi pogovora z njim napisala eno ali drugo pismo. Tako bi še vedno sam stal za tem besedilom. Prvotna cerkev je obe pismi pripisovala Pavlu.<ref name=Matjaz/>

 

=== Pastirska ali pastoralna pisma ===

To so 1. in 2. pismo Timoteju in pismo Titu. Verjetno jih je napisal po rimskem ujetništvu, morda iz Efeza, s Krete ali pa z Mileta. O tem ''Apostolska dela'' ne govorijo. Nekateri [[zgodovinar|zgodovinarji]] govorijo o drugem rimskem ujetništvu, vendar o njem v ''2. pismu Timoteju'' ni govora. Je morda bil v Rimu v tem času prostovoljno?<ref name=Matjaz/>

 

 

== Priznanje ==

Sveti Pavel [[god]]uje skupaj s [[sveti Peter|svetim Petrom]] [[Sveti Peter in Pavel|29. junija]] po [[katoliški koledar|katoliškem]] in [[pravoslavni koledar|pravoslavnem koledarju]]. Praznik ''[[Spreobrnitev apostola Pavla|spreobrnitve apostola Pavla]]'' je na katoliškem koledarju 25. januarja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/026D4CEA62CC9F48C1256F8F00429EB5?OpenDocument |title=Koledar svetnikov – Spreobrnitev apostola Pavla |work=Druzina.si |accessdate=5. 10. 2013}}</ref>

 

 

== V umetnosti ==

Upodobitve apostola Pavla je moč najti povsod po svetu, predvsem v Evropi. Kot pisca Nove zaveze ga označujeta [[atributa|atributa]] knjiga in zvitek, [[meč]] pa je orodje, s katerim je bil usmrčen.<ref name=jesuswalk/>

 

=== Slike, freske, stenske poslikave (murals) ===

[[Slika:Slfprtrt st paul.jpg|thumb|right|200px|Avtoportrtet [[Rembrandt]]a v liku svetega Pavla]]

 

 

=== Skulpture, kipi, bas-reliefi ===

[[Slika:SanPietroSanPaolo-SteO153.jpg|thumb|right|180px|Kip svetega Pavla na trgu svetega Petra v Vatikanu]]

Mnogo cerkva ima plastike svetega Pavla, najpomembnejše so:

 

 

=== Ikone ===

Obstaja ogromno ikon z upodobitvami svetega Pavla, večina avtorjev je anonimnih.

 

 

=== Mozaiki ===

[[Slika:San Vitale in Ravenna 02.jpg|right|thumb|200px|Mozaik v Raveni]]

 

 

=== Iluminirani rokopisi ===

Upodobitve svetega Pavla so v [[srednji vek|srednjeveških]] [[iluminirani rokopis|iluminiranih rokopisih]]: