Prevajanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 69 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q7553 |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 23:
Claude Piron pravi, da strojno prevajanje avtomatizira preprostejši del prevajanja.<ref>Claude Piron, ''Le défi des langues'' (The Language Challenge), Paris, L'Harmattan, 1994.</ref>
== '''Kulturna specifičnost pri prevajanju''' ==
{{glavni|Kulturna specifičnost pri prevajanju}}
=== '''Kultura''' ===
Obstaja več definicij kulture, ki se med seboj nekoliko razlikujejo in veliko dopolnjujejo ter hkrati pojasnjujejo, iz katerih sestavin in kako je kultura sestavljena.
Kultura je skupnost ljudi, ki imajo določene družbeno pogojene lastnosti, in njihovih dosežkov. Kulturno specifični detajli se nahajajo v podzavesti in in segajo do posameznikove ideološke determiniranosti.
Gail Robinson opredeljuje kulturo kot razdeljeno na zunanje (npr. jezik) in notranje (npr. vrednote) dejavnike. Poleg tega našo kulturo zaznamujejo tudi dejanski produkti in značilnosti – na primer umetnost, artefakti itd.
Fon Trompenaar opredeljuje kulturo kot dinamični proces, s katerim rešujemo medčloveške probleme. Po njegovem naj bi bila sestavljena iz treh delov, in sicer iz zunanje plasti, srednje plasti in jedra. Zunanja plast naj bi predstavljala eksplicitno kulturo (vrednote), srednja plast artefakte, jedro pa implicitno kulturo (temeljna prepričanja o eksistenci).
Geert Hofstede razlaga, da kulturo sestavlja več plasti – vrednote in različne prakse. Slednje se delijo na rituale, junake in simbole (besede, geste, predmeti) določene kulture.
:Za razumevanje kulture je pomembna Teorija ledene gore Edwarda T. Halla, ki kulturo deli na tehnično, formalno in neformalno. Tehnična kultura predstavlja vrh ledene gore in pomeni ekspliciten, jasen jezik, ki je vsem razumljiv; Formalna kultura predstavlja del ledene gore tik pod vodno gladino ter se nanaša na bonton in obnašanje znotraj posamezne kulture; neformalna kultura pa je predstavljena kot večinski del gore pod vodo, poteka pa na nezavedni ravni ter zajema tradicijo, običaje, mišljenje in komunikacijo določene kulture.<ref>Katan, David, 1999: Translating Cultures: An Introduction for Translators, Interpreters and Mediators. Saint Jerome Publishing.</ref>
==== '''Specifični elementi kulture''' ====
Med specifične elemente kulture, ki predstavljajo še posebej zanimivo, a hkrati težavno plat medjezikovnega posredovanja, štejemo kultureme in kulturne realije.
===== '''Kulturemi''' =====
Kulturem (→ ''izhajajoč iz kulture'') je osnovni element etnolingvistike.
V ožjem pomenu kulturem pomeni ključne besede oziroma kulturne scenarije, ki uravnavajo jezikovne situacije. Sem spadajo tudi stereotipi, stalne besedne zveze itd.
Kultureme po behavioristični realizaciji delimo na neverbalne, ekstraverbalne, verbalne in parajezikovne (slednja sta tesno povezana). Neverbalni so na primer mimika, gestika in gibi telesa; ekstraverbalni so čas, prostor in socialne spremenljivke; verbalni so besede, stavki in besedila; parajezikovni so melodija, ritem (govora) itd.
===== '''Kulturne realije''' =====
Realije so stvarni elementi izvirne kulture.
Kulturne realije so kulturno specifični elementi (v besedilu), torej zaznamovani, težje prevedljivi deli besedila, ki za razumevanje zahtevajo določeno poznavanje neke kulture.
Po S. Florinu so realije izjemno pomenbne predvsem z dveh vidikov.
1. Pokažejo, da prevod, čeprav je osnovan na jeziku, nikakor ni omejen le na jezik.
2. Dokazujejo, da gre pri prevodu za – prevod; vedno namreč ostajajo kulturno zaznamovane enote besedila (→ realije), ki so prevzete oziroma prenesene iz izvirnika in predstavljajo drugo kulturo. Prevajalec poskuša prevod čim bolj povezati z izvirnikom, vendar to (seveda prav zaradi realij) ne more biti nikoli do konca izvršeno.
S. Florin klasificira kulturne realije v tri skupine, in sicer tematske, geografske in časovne. Tematska skupina upošteva materialne in logične skupine; sem spadajo etnične (npr. kantoni, ekshibicija), etnografske značilnosti in denarne enote (predvsem zgodovinsko pogojeno).
Geografska skupina zajema geografske značilnosti površja (npr. polder, fjord, pusta itd.) in realije, ki so del le enega jezika. Te se delijo na nacionalne in lokalne realije (npr. planšar – v Alpah), slednje pa so nadaljnje razdeljene še na mikrolokalne, mednarodne (ki so nacionalnega izvora, vendar sprejete v več jezikov) in regionalne (ki niso nujno omejene na geografsko področje, ampak na primer zajemajo celotno področje, kjer prevladuje določena vera).
Časovna skupina kulturne realije deli na zgodovinske in moderne.<ref>Florin, Sider, 1993: Realia in Translation. V Zlateva (ed.) 1993, 122˗128.</ref>
====== '''Prevajalske strategije''' ======
Pri prevajanju (oziroma posredovanju v ciljni jezik) kulturnih realij je prevajalec (v vlogi medkulturnega posrednika) razpet med dva ekstrema – med ustreznost (čim bliže izvirniku; tudi fonetično) in sprejemljivost (čim lažja razumljivost za ciljno kulturo; podomačitev). Obstaja namreč več prevajalskih strategij, med katerimi so najpogostejše:
*prenos (transferenca) oziroma transkripcija (prečrkovanje) → tu gre po navadi za neprevedljive realije, polkulturne izraze (npr. ''fr. chef'' = ''šef'');
*kulturna ustreznica – tu gre za neprevedljive kulturno pogojene izraze, ki pa se jih da na kratko opisati ali najti neko kulturno ustreznico (npr. ''le Baccalauréat'' = ''francoska matura'');
*funkcijska ustreznica – poiščemo jo glede na to, kakšno vlogo (funkcijo) ima nek izraz v izhodiščnem besedilu (jeziku/kulturi);
*opisna ustreznica – gre za izraz v izhodiščnem besedilu, ki v ciljnem besedilu ne obstaja; zato je potreben opis, da razložimo funkcijo tega izraza, s tem pa prilagodimo prevod, da ima tudi ustrezen učinek;
*direktni/dobesedni prevod ali kalkiranje – tu gre za prevzem rabe izraza ali za dobesedni prevod, lahko pa se tudi pusti izraz nepreveden (npr. imena mednarodnih organizacij, ki jih večinoma ne prevajamo, in izrazi, ki so prevedeni dobesedno; npr. ''zgoščenka'').<ref>Toury, Gideon, 1995: Descriptive Translation Studies and Beyond. Amsterdam: John Benjamins Publishing Co.</ref>
=== '''Medkulturni posrednik''' ===
Za medjezikovnega posrednika (torej prevajalca ali tolmača) je ključno poznavanje kulture, iz katere izhaja besedilna enota, ki jo mora posredovati v drugem jeziku. Zato mora biti vsak ''medjezikovni'' hkrati tudi ''medkulturni'' posrednik.
Medkulturni posrednik pomeni neko višjo stopnjo prevajalca ali tolmača, saj ima poleg dobrega jezikovnega znanja tudi tako dobro poznavanje (svoje in tuje) kulture, da uspešno rešuje težave pri posredovanju kulturno pogojenih izrazov v drugi jezik ter tako v resnici prenaša izvirno kulturo v ciljno.
== Viri ==
| |||