Psihiatrična klinika Ljubljana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Nadalj. |
Nadaljevanje od novega do... |
||
Vrstica 21:
<br />'''Zgodovina'''
<br />'''''Zgodnja dejavnost''''' <br />
Najzgodnejša dejavnost klinike na področju [[Ljubljana|Ljubljane]] sega v leto [[1786]]. Takrat je z dekretom [[cesar]]ja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II]]. tedanji diskalceatski samostan, ki se je nahajal na sedanji Ajdovščini v Ljubljani dobil nalogo, da se preuredi v splošno bolnišnico, ob tem pa so še pripravili tudi dva tako imenovana »razdelka« za »blaznike«.
Kasneje, šele leta [[1821]] pa so se začeli razširjati zaradi naraščanja števila bolnikov in pričeli z gradnjo namenskega poslopja, ki so ga gradili 8 let. <br />
Na sedanji lokaciji pa se je začelo delati šele leta 1881, takrat pod imenom '''''»Kranjska deželna blaznica Studenec«.''''' [[3. januarja]] [[1881]] je bila tako uradno odprta prva slovenska bolnišnica za zdravljenje duševnih bolezni na področju sedanja Slovenije. Že tedaj je bilo v njej nastanjrnih oseminštirideset bolnikov, dvaindvajset [[moški]]h in šestindvajset [[ženska|žensk]]. Sprva sta bili na voljo le dve paviljonski stavbi, a že leto dni kasneje so dokončali gradnjo še dveh novih dvonadstropnih paviljonov. Bolnišnica je nato v taki obliki delovala vse do leta [[1920]], ko se je preuredila v bolnišnico za duševne bolezni še bivša prisilna delavnica na [[Poljanski nasip|Poljanskem nasipu]]. <br />
Nato so na Studencu med letoma 1934 in 1938 dogradili še dva paviljona s skupno kapaciteto 160 postelj, kar je pomenilo da je tik pred drugo svetovno vojno klinika na lokaciji Studenec imela 472 postelj, na lokaciji Poljanski nasip nadaljnih 398 postelj, ter še v zavetišču sv. Jožefa 120 postelj. V tistem času je v celotni Sloveniji delovala na področju psihiatrije le še ena sama ustanova, in sicer v Novem Celju, kjer je bilo na voljo 380 posteljami.
<br />
'''''Moderna dejavnost''''' <br />
Po 2. svetovni vojni je Bolnišnica za duševne bolezni večkrat spreminjala svoje ime; sprva ''»Bolnišnica za duševne in živčne bolezni«'', nato ''»Univerzitetna psihiatrična bolnišnica«'' in potem do sedanjega, ki ga nosi od leta 1998: ''»Psihiatrična klinika Ljubljana«''.
| |||