Madžari so v svoji vstaji zoper Avstrijo ze leta 18451848 videli, da nemadžarske narodnosti znotraj ogrske države niso naklonjene njihovi neodvisnosti od Avstrije. Voditelji Slovakov so se izjavili za Habsburžane, ban Jelacic pa jih je celo napadel. Po porazu madžarov je leta 1849 Avstrija uvedla na Ogrskem avstrijski režim. Uradi, sole in druge ustanove so poslovale v nemškem jeziku, uradniki in učitelji pa so bili vsi priseljenci iz avstrijskih dezel. V tem casu se je zacelo prebujanje narodov po celi drzavi, kar so opazili madžarski politiki in se bali, da bodo nemadžarske narodnosti na Ogrskem tako povezale, da bodo zahtevale odcepitev od Ogrske. Ker so pod avstrijskim vplivom druge narodnosti pridobivale zagon za odcepitev, so si madžarski politiki na vsak nacin prizadevali, da bi dosegli dogovor z Avstrijo, ki bi jim prinesla delno samostojnost in tako potisnila avstrijski vpliv iz Ogrske. Po mnogih porazih avstrijske vojske v proti Italjanom in Prusom, so nastopili pogoji v katerih je Avstrija morala priznati na dualizem - Avstro Ogrsko. Po uvedbi dualizma je se nekaj casa veljal zakon, ki je dovoljeval poučevanje v maternem jeziku, vendar so ga na Ogrskem kaj kmalu zaobsli, ko so 6. decembra 1868 sankcionirali zakon o enakopravnosti vseh narodnosti. Takrat se je zacela madžarizacija nemadžarskih narodnosti ali t. i. asimilacijska politika, ki so jo podpirale vse vlado do konca 1. svetovne vojne.
