Narodnozabavna glasba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 14:
}}
 
'''Na'''
'''Narodnozabavna glasba''' (''avtor imena'': [[Janez Bitenc]]) je [[glasbena zvrst]], za katero so značilne ljudsko (etnično) obarvane pesmi. Razširjena je predvsem v [[Slovenija|Sloveniji]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Švica|Švici]] in [[Nemčija|Nemčiji]], pa tudi na [[Češka|Češkem]] ter v [[Italija|Italiji]]. Pri nas je znana in razširjena še najbolj po zaslugi številnih [[Narodnozabavni ansambel|narodnozabavnih ansamblov]]. Tovrstna glasba je pogosto prisotna na [[veselica]]h, [[poroka]]h, njej pa je posvečenih tudi kar nekaj [[festival]]ov in tekmovanj. Nekateri ji slabšalno pravijo ''goveja muska'' ali kar ''govedna'', to pa zato, ker naj bi ta glasba, kakor meni poznavalec [[Ivan Sivec]], verjetno sodila zraven nedeljske [[Goveja juha|goveje juhe]]. S to glasbo je tesno povezan tudi njen najznačilnejši [[Glasbilo|instrument]], to je [[diatonična harmonika]] (pogovorno frajtonerica), ki je v našem prostoru dobro zastopana na račun okoli 65 izdelovalcev.
 
Pri narodnozabavnih pesmih prevladujeta dva ritma: [[polka]] in [[valček]]. V zadnjem času so z vplivom moderne [[Zabavna glasba|popularne glasbe]] prisotni tudi drugi ritmi. Tako mnogo ansamblov dandanes ne izvaja samo narodnozabavne glasbe, ampak tudi zabavno, [[turbo-folk]] in drugovrstno glasbo.
 
== Zgodovina ==
Narodnozabavna glasba se je razvila iz [[Ljudska glasba|ljudske glasbe]], s čimer je mišljeno [[Godec|godčevsko igranje]] in [[ljudsko petje]]. Njeni začetki segajo v [[19. stoletje]], ko se je z izumom in pojavom [[Diatonična harmonika|diatonične harmonike]] hitro razmahnila. Predvsem po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je število ansamblov začelo skokovito naraščati. Sprva so bili ansambli amaterski, šele kasneje tudi profesionalni. Za največjega glasbenika narodnozabavne glasbe pri nas in v svetu velja [[Slavko Avsenik]], ki je s svojim [[Ansambel bratov Avsenik|Ansamblom bratov Avsenik]] v 40. letih delovanja, začenši leta [[1953]], ustvaril ogromno pesmi (okrog 800), izmed katerih jih je mnogo ponarodelih. On je tudi avtor najbolj znane in v svetu največkrat predvajane instrumentalne pesmi [[Na Golici]]. Slavko Avsenik velja pravtako za začetnika danes splošno razširjenega »tresočega« (udarjajočega) igranja na [[Harmonika|harmoniko]], ki služi za spremljavo pesmi. Eden najbolj znanih ansamblov v [[Slovenija|Sloveniji]] je tudi [[Ansambel Lojzeta Slaka]], ki ima povdarek na ljudsko obarvanih melodijah in besedilih. Najdlje delujoči ansambel pri nas so [[Beneški fantje]], ki preigravajo in ustvarjajo glasbo že od leta [[1952]].