Jean-Victor Poncelet: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/slog |
|||
Vrstica 32:
Matematiko je poučeval tudi v Metzu. Poleg matematike se je ukvarjal tudi z [[mehanika|mehaniko]] in [[hidravlika|hidravliko]]. Od njegovih del je najpomembnejše ''Traité des propriétés projectives des figures'' (1822), v katerem je obdelal projektivne lastnosti geometrijskih tvorb in hkrati postavil temelje projektivne geometrije. V knjigi je podal nov pogled na staro področje, na kratko, proučevanje senc, ki jih dajejo [[geometrijski lik]]i na [[ravnina|ravnini]], in načn, ki je prej štrenaste probleme spremenil v pohlevne. Ta obsežna knjiga vsebuje vse potrebne pojme nove oblike geometrije, kot so dvorazmerje, perspektivnost, projektivnost, [[involucija]] in celo krožni točki v [[neskončnost]]i.
Vedel je, da imamo lahko gorišča [[stožnica|stožnic]] za [[presečišče|presečišča]] njihovih [[tangenta|tangent]] skozi ti krožni točki. Knjiga vsebuje tudi teorijo [[mnogokotnik]]ov, ki so včrtani eni stožnici in očrtani drugi, [[Ponceletov izrek o zaprtju|Ponceletov problem zaprtja]]. Čeprav je bila ta knjiga popolna monografija iz projektivne geometrije, je ta geometrija v naslednjih desetletjih dosegla tako stopnjo popolnosti, da je postala klasičen primer dovršene matematične strukture. Čeprav je [[Augustin Louis Cauchy|Cauchy]] spočetka ostro napadel njegove poglede, velja njegova knjiga za utemeljitev sodobne geometrije. V geometrijo je uvedel pojem [[dualnost]]i. Pri povratku iz Rusije je prinesel s seboj tudi [[abak]]. V zahodni Evropi so ga uporabljali v [[srednji vek|srednjem veku]], a je bil že dolgo časa pozabljen, zato so ga sprejeli kot novost.
== Izbrana dela ==
| |||