Kanat: razlika med redakcijama

dodanih 877 zlogov ,  pred 7 leti
brez povzetka urejanja
[[Slika:Khettaras.jpg|thumb|upright 1.2|KhettarasKetara blizu Erfouda, [[MorokoMaroko]]]]
 
'''Kanat''' (iz arabščine: قناة‎, kanāt) je sistem, sestavljen iz niza navpičnih jaškov, povezanih z vodoravnimi predori, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo z vodo naseljem in za [[namakanje]] v vročih, sušnih in delno sušnih podnebjih.
Znano je, da so tehnologijo kanatov razvili [[Perzija|perzijski]] ljudje nekje v zgodnjem 1. tisočletju pred našim štetjem in so se od tam počasi razširili proti zahodu in vzhodu.<ref>[[Andrew Wilson (classical archaeologist)|Andrew Wilson]]: "Hydraulic Engineering and Water Supply", in: [[John Peter Oleson]]: ''Handbook of Engineering and Technology in the Classical World'', New York: Oxford University Press, 2008 (editor), ISBN 978-0-19-973485-6, p.291f.</ref><ref>[http://www.edwardgoldsmith.org/1031/the-qanats-of-iran/ The qanats of Iran • Edward Goldsmith]</ref><ref>[http://users.bart.nl/~leenders/txt/qanats.html The quanats of Iran]</ref><ref>http://www.waterhistory.org/histories/qanats/qanats.pdf</ref><ref>[http://www.heritageinstitute.com/zoroastrianism/kareez/index.htm Kareez (kariz, karez, qanat)]</ref>
 
VrednostPomen kanata je neposredno povezanapovezan s kakovostjo, količino in pravilnostjo pretoka vode. Veliko prebivalcev [[Iran]]a in drugih sušnih držav v [[Azija|Azij]]i in Severni Afriki je zgodovinsko odvisnoodvisnih od vode iz kanatov; področja naselitev tesno sovpadajo s področij, kjer so kanati omogočeni. Čeprav jesta bila izgradnja in vzdrževanje kanatov draga, je bila njihova dolgoročna vrednost za skupnost precejšnja.
 
== Etimologija ==
Kanate v različnih jezikih imenujejo ''kārīz'' (ali ''kārēz'' iz perzijščine: كاريز) (Iran, Afganistan, Pakistan in Srednja Azija, ki izhaja iz perzijščine: كاهریز), ''kahan'' (iz perzijščine: کهن), ''kahriz''/''kəhriz'' (Azerbajdžan); ''khettaraketara'' (Maroko); ''galería'' (Španija); ''falaj'' (Združeni arabski emirati in Oman); Kahn (Baloch) ali ''foggara'' / ''fughara'' (Severna Afrika). Alternativni izrazi za kanat v Aziji in Severni Afriki so: ''kakuriz, chin-avulz'' in ''mayun''. Pogoste različice besede kanat v angleščini (qanat) so: ''kanat, khanat, kunut, kona, konait, ghanat, ghundat''.
 
== Tehnične značilnosti ==
[[Slika:Qanat cross section.svg|thumb|right|upright=1.5|Vzdolžni prerez kanata]]
 
Kanati so izdelani kot niz navpičnih jaškov, povezanih s položnimi predori. Kanat seže do podtalnice na način, ki učinkovito prinaša velike količine vode na površino brez potrebe po črpanju. Voda odteka [[Gravitacija|gravitacij]]sko, z višjega vira, ki je običajno gorski [[vodonosnik]], na nižjo raven. Kanat daje vodo, ki se prenaša na dolge razdalje v vročem suhem podnebju brez velikih izgub z izhlapevanjem.
 
Zelo pogosto se pri gradnji kanata vodni vir nahaja pod zemljo ob vznožju ali v območju gore, kjer je vir najbližje površini. V tej točki je kanat z jaškom najbližje zgornji površini. Da se doseže vodonosnik, morajo kanate pogosto graditi na dolge razdalje. <ref name="Kheirabadi">{{cite book|author= Kheirabadi, Masoud |title= Iranian Cities: Formation and Development |publisher= University of Texas Press |year=1991 |isbn=0-292-78517-8}}</ref>
 
Kanati so včasih razdeljeni na podzemno distribucijsko omrežje manjših kanalov, imenovanih ''kariz''. Tako kot kanati so ti manjši kanali pod zemljo zato, da ne pride do kontaminacije. V nekaterih primerih je voda iz kanatov shranjena v [[rezervoar]]je, podobno kot pri črpalnih [[hidroelektrarna]]h. [[Ab Anbar]] je primer tradicionalnega kanata, ki je napajal rezervoar pitne vode v stari Perziji in deluje še danes.
 
== Vpliv kanatov na vzorec poselitve ==
Značilno mesto v Iranu in drugod, kjer se uporabljajo kanati, ima več kot en kanat. Njive in vrtovi se nahajajo nad kanati, v bližini mesta, kjer se pojavi voda na površini, in pod zidnimi površinami. Voda iz kanatov opredeljuje tako socialno območje v mestu kot postavitev mesta.<ref name="Kheirabadi"/>
 
Voda je sveža, čista in hladna v zgornjem delu in bogatejši ljudje običajno živijo na izhodu na površje ali neposredno pred njim. Kjer je kanat še vedno pod nivojem, je vodo treba na površino črpati preko [[vodnjak]]ov ali s pomočjo perzijskih vodnjakov z živalmi. Zasebni podzemni rezervoarji lahko oskrbijo hiše in druge zgradbe ter zadoščajo za namakanje vrtov. Nadalje se pretok zraka iz kanatov uporablja za hlajenje podzemnih poletnih sob (''shabestan''), ki jih še vedno najdemo v mnogih starejših hišah.<ref name="Kheirabadi"/>
 
Nižje od iztoka voda teče preko površinskih kanalov, imenovanih ''jubsjubi'' (''jūbsjūbi''), ki vodijo navzdol s stranskimi vejami za prenos vode v soseske, vrtove in na njive. Ulice potekajo običajno vzporedno s kanali ''jubsjubi''. RezultatPosledično so mesta in kraji usmerjeni v skladu z nagibom terena. To je praktičen odziv na učinkovito distribucijorazporeditev vode skozi različne terene.<ref name="Kheirabadi"/>
 
V spodnjem toku kanalov so lokacije manj zaželene tako za stanovanja kot kmetijstvo, ker voda postopoma postaja bolj onesnažena. V sušnih letih so najverjetneje imeli znatno zmanjšan pretok v spodnjem toku.<ref name="Kheirabadi"/>
 
== Konstrukcija ==
Tradicionalno sokanate kanatigradijo zgrajeniročno s skupinoskupine usposobljenih delavcev,. ''muqannīs'',Mukani zje ročnimizraz delom.za Poklictakega delavca; poklic je bil zgodovinskov preteklosti dobro plačan in se je prenašal iz roda v rod.<ref name="Kheirabadi" />
 
=== Priprava ===
[[Slika:Alluvial fan in Iran.jpg|thumb|Aluvialni stožec v južnem Iranu. Slika iz Nasinega satelita Terra]]
Kritični začetni korak pri gradnji kanata je identifikacijadoločitev ustreznega vodnega vira. Iskanje se začne na točki, kjerstika nastanealuvialnega aluvialni stožec ali predgorjestožca in jegorovja vodaoziroma boljgorskega bogatavznožja; v gorah so količine vode izdatnejše zaradi orografskega dviganja, inizkop pa je nastanekna območju aluvialnih stožcev relativno enostaven. Delavci ''muqannīs''(mukaniji) sledijo toku glavnih vodotokov, ki prihajajo iz gore ali vgorskega vznožjuvznožja najdejoter poiščejo dokaze za prisotnost podzemne vode, kot jesta globoko ukoreninjenaukoreninjeno vegetacijarastlinje ali sezonsko pronicanje. Zavode določitevna lokacijepovršino. podzemneS vodeposkusnim seizkopom narediugotovijo poskusnigladino izkoppodzemne invode ugotovi tudiin ali je na voljo zadosten pretok za upravičenost gradnje. Če so izpolnjeni ti predpogoji, se določi nadzemni del poti.<ref name="Kheirabadi" /><ref name="Smith">{{cite book|author=[[Anthony Smith (explorer)|Smith, Anthony]]|title=Blind White Fish in Persia |publisher= London, [[George Allen & Unwin]] |year=1953|id=ISBN none}}</ref>
 
Oprema je enostavna: posode oziroma vsebniki (običajno usnjene torbeusnjeni), vrvi in koluti za dvig posode na površino na čeluvrh jaška, [[kramp]]i in [[Lopatalopata|lopat]]e za izkop, luči, [[Vodna tehtnica|vodne tehtnice]] ali [[grezilo]] in vrvica. Glede na vrsto tal, lahko v jašku uporabijo tudi oblogo iz žgane gline.<ref name="Kheirabadi" /><ref name="Smith" />
Kritični začetni korak pri gradnji kanata je identifikacija ustreznega vodnega vira. Iskanje se začne na točki, kjer nastane aluvialni stožec ali predgorje in je voda bolj bogata v gorah zaradi orografskega dviganja in je nastanek aluvialnih stožcev relativno enostaven. Delavci ''muqannīs'' sledijo toku glavnih vodotokov, ki prihajajo iz gore ali v vznožju najdejo dokaze podzemne vode, kot je globoko ukoreninjena vegetacija ali sezonsko pronicanje. Za določitev lokacije podzemne vode se naredi poskusni izkop in ugotovi tudi ali je na voljo zadosten pretok za upravičenost gradnje. Če so izpolnjeni ti predpogoji, se določi nadzemni del poti.
 
Oprema je enostavna: posode (običajno usnjene torbe), vrvi in koluti za dvig posode na površino na čelu jaška, [[kramp]]i in [[Lopata|lopat]]e za izkop, luči, [[Vodna tehtnica|vodne tehtnice]] ali [[grezilo]] in vrvica. Glede na vrsto tal, lahko uporabijo tudi oblogo iz žgane gline.
 
Čeprav so metode gradnje preproste, gradnja kanata zahteva podrobno poznavanje podzemne [[Geologijageologija|geologijgeologije]]e in dobro merodovolj inženirskega znanja. Naklon kanata je treba skrbno nadzorovati: premajhen naklon ne daje nobenega toka, prestrmpri paprestrmem bonaklonu imelpa zapride posledicodo prekomerno [[Erozija|erozijerozije]]o in porušitevporušitve kanata. NapačnoTudi razumevanjenapačna in pogojiocena tal vodijolahko vodi do zrušitvezrušitev, ki v najboljšem primeru potrebujezahtevajo obsežna popravljalna dela, v najslabšem pa so usodne za delavce.<ref name="Smith" />
 
=== Izkop ===
Gradnja kanata se običajno izvaja sz posadkoekipo 3-4treh ''muqannīs''do štirih »mukanijev«. ZaPri plitevgradnji kanat,plitvega kanata en delavec navadno koplje vodoravni jašek, eden odnaša izkopano zemljo iz jaška in eden odvažarazporeja izkopano zemljo na vrhu.
 
PosadkaDelavci običajno začnezačnejo odz konca,delom topri jeiztoka izliva,vode proti viru., Vertikalnikjer jaškiso sepredhodno izkopljejonaredili spotomaposkusni inizkop. soNavpične jaške izkopljejo na razdalji 2020–35 -m 35zdolž mpoteka kanata. LočevanjeRazporeditev jaškov jepomeni ravnotežjeravnovesje med količino dela, ki je potrebno za njihov izkop in volumna materiala za izkop povezovalnih kanalov med njimanjimi, kot tudi zahtevnostzahtevnostjo kasnejšega vzdrževanja. Na splošno velja, da plitvejši kanatso imakanati, bližje vertikalneskupaj jaškeso navpični jaški. Če je kanat dolg, lahko začnejo izkop na obeh koncih hkrati. KotZa dopolnilni pretok vode so včasih zgrajeni tudi pritočni kanali.<ref name="Kheirabadi" /><ref name="Smith" />
 
Večina kanatov v Iranu tečemenri v dolžino manj kot 5 km, medtem ko so bili nekateri dolgi ~ 70 km v dolžino (blizubližini [[Kerman]]a) nekateri dolgi tudi do okoli 70 km. VertikalniNavpični jaški segajo običajno od 20 do 200 metrov v globino, čepravglobina sonavpičnih bilijaškov kanativ kanatih v provinci Khorasan izmerjenipa zmeri vertikalnimi jaškitudi do 275 m. VertikalneNavpični jaškejaški podprejopodpirajo medcelotno gradnjokonstrukcijo inter vzdrževanjemomogočajo vzdrževanje podzemnih kanalov, kotin tudiizmenjavo zazraka izmenjavov zrakakanatih. Globoki jaški zahtevajo vmesne platforme za poenostavitev postopka odstranjevanja materiala.<ref name="Kheirabadi" /><ref name="Smith" />
 
Hitrost izvedbe je odvisna od globine in vrste terena. Če je zemlja mehka in enostavna za delo, 20 metrov globine lahko posadkaskupina štirih delavcev na globini 20 metrov izkoplje horizontalnoprečne dolžinokanale dolžine 40 metrov na dan. KoPri vertikalninavpičnih jašekjaških dosežeglobine 40 metrov, lahko izkopljejo le 20 metrov vodoravnovodoravnih kanalov na dan in pri 60 metrih globine ta pade pod 5 vodoravnih metrov na dan. V Alžiriji je skupna hitrost samo 2 m na dan nav globini 15 m globine. Globoki in dolgi kanati, kakršni (mnogi od njihtudi so), zahtevajo leta in celo desetletja za gradnjoizgradnjo.<ref name="Kheirabadi" /><ref name="Smith" />
 
Izkopani material se običajno prenaša z usnjenimi torbami po navpičnih jaških. Da bi delovišče zaščitili pred vetrom in nanosi materialalmateriala, zgradijo z izkopanim materialom okoli odprtine jaška gomilo, ki jo včasih tudi zaprejo. Iz zraka so ti jaški videti kot niz bombnih kraterjev.<ref name="Smith" />
 
Da voda teče v kanalu kanata, mora imeti zadosten vzdolžni nagib. Vendar naklon ne sme biti tako velik, da bi se ustvarili pogojepogoji, pod katerimi bi bil pretok vode med nadkritičnimsuperkritično in podkritičnimsubkritično tokomvrednostjo. Če se to zgodi, lahko valovi posledično povzročijo hudo erozijo, ki lahko poškoduje ali uniči kanat. Pri krajših kanatih se naklon giblje med 1:1000 in 1:1500, medtem ko je pri daljših lahko skoraj vodoraven. Takšna natančnost se rutinsko pridobi z vodno tehtnico in vrvico.<ref name="Kheirabadi" /><ref name="Smith" />
 
V primerih, koČe je naklon bolj strmstrmejši, selahko lahkopomagajo zgradijozgrajeni podzemni slapovi z ustreznimi projektnimi lastnostmi (običajno so obloženi), da absorbirajo energijo zob minimalnominimalni erozijoeroziji. V nekaterih primerih je bilaso moč vode izkoriščenaizkoristili za poganjanje podzemnih mlinov[[mlin]]ov. Če to ni mogoče inspeljati podzemnih kanalov tako, da bi bil izstop iz kanata v bližini naselja, jeso bilo potrebno izdelatipotrebni nadzemni ''jub''kanali ali kanal(»jubi«). TemuNadzemnim sokanalom se izogibalisicer poskušajo izogniti, če je le bilo mogoče, in s temsicer omejilizaradi onesnaževanjeonesnaževanja, segrevanjesegrevanja in izguboizgube vode zaradi izhlapevanja.
 
== DelničarjiUporabniki ==
[[File:Ancient water clock used in qanat of gonabad 2500 years ago.JPG|thumb|Starodavna perzijska vodna ura]]
 
Perzijci so s pomočjo vodne ure leta 328 pred našim štetjem zagotovili pravično in natančno razdelitev vode iz kanatov do svojih delničarjevuporabnikov za namakanje kmetijskih zemljišč. Raba vodne ure v Iranu, zlasti v Zibadu (Khorasan), sega v leto 500 pred našim štetjem. Kasneje so jih uporabljali tudi za določitev svetih dni v predislamski veroizpovedi, kot je ''Yaldā'' (zimski solsticij), ''Tiregān'' (sredi poletja) ali ''Nowruz'' (pomladno enakonočje) - najkrajši, najdaljši in enake dolžine dan in noč v letu. Vodne ure, ki so se uporabljale v Iranu so bile ena od najbolj praktičnih starih orodij za merjenje časa in letnega koledarja. <ref name="clock">conference of Qanat in Iran - water clock in persiaد1383 [http://www.aftabir.com/articles/view/science_education/technical/c3c1183387267p1.php/%D9%82%D9%86%D8%A7%D8%AA-%D9%85%DB%8C%D8%B1%D8%A7%D8%AB-%D9%81%D8%B1%D9%87%D9%86%DA%AF%DB%8C-%D9%88-%D8%B9%D9%84%D9%85%DB%8C-%D8%A7%DB%8C%D8%B1%D8%A7%D9%86%DB%8C%D8%A7%D9%86] آفتاب</ref> Vodna ura ali ''Fenjaan'' je v Perziji dosegla stopnjo natančnosti primerljivo z današnjimi standardi merjenja časa. ''Fenjaan'' so običajno uporabljali za merjenje ali za izračun zneska ali časa, kdaj mora kmet prejeti vodo iz kanata ali tudi za namakanje. Perzijske vodne ure so bile praktično in uporabno orodje za delničarje kanata za izračun, koliko časa je lahko preusmerjena voda na njihove kmetije. Kanat je edini vir vode za kmetijstvo in namakanje, tako da je bila pravična in poštena razdelitev vode zelo pomembna. To so dosegli tako, da so izvolili starejšega člana, ki bo vodja ure. Potrebna sta bila vsaj dva upravljavca za polni delovni čas za nadzor in opazovanje.
 
''Fenjaan'' (vodna ura) je bil velik lonec napolnjen z vodo in posoda z majhno luknjo v sredini. Ko je posoda postala polna vode, bi se lonec potopil in upravitelj bi izpraznil posodo in jo dal ponovno na vrh vode v loncu. On je beležil kolikokrat se je posoda potopila s postavitvijo kamenčkov v kozarec.
14.074

urejanj