Tupoljev Tu-95: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Paul28 (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: ==Zunanje povezave== {|{{Infobox Aircraft Begin |name=Tu-95 |image=Tupolev Tu-95 Marina.jpg |caption=Tu-95MS na letalski bazi Engels }} {{Infobox Aircraft Type |type=S...
 
Paul28 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
==Zunanje povezave==
{|{{Infobox Aircraft Begin
|name=Tu-95
Vrstica 26 ⟶ 25:
'''Tupolev Tu-95''' ({{lang-ru|Туполев Ту–95}}; [[NATO ime]]: Bear - Medved) je velik štirimotorni [[turbopropelerski letalski motor|turbopropelerski]] [[strateški bombnik]] svojetskega izvora. Prvi let je bil leta 1952 v takratni Sovjetski zvezi. V uporabi naj bi bil vsaj do leta 2040, kot njegov ameriški tekmec [[B-52 Stratofortress]]<ref>Kramnik, Ilya. [http://lenta.ru/articles/2007/07/19/tu95/ "Оружие: Возвращение летающего медведя (English: Return of the flying bear"), (in Russian).] ''Lenta.ru,'' 19 July 2007 Retrieved: 5 June 2010.</ref>. Tu-142 je mornariška verzija Tu-95.
 
Letalo ima štiri turbopropelerske motorje [[Kuznetsov NK-12]], z 15,000 KM so najmočnejši te vrste na svetu. Izdelali so jih v kontrukcijskem motorjubiroju Kuznetsov OKB s pomočjo ugrabljenih nemških inženirjev pod vodstvom [[Ferdinand Brandner]]. Vsak motor ima dva kontrarotirajoča se propelerja, katerih konica preseže hitrost zvoka. Tu-95 naj bi bil najglasnejše vojaško letalo na svetu. <ref>[http://www.youtube.com/watch?v=JiX26JkbtLkc "Russian Bear is back."] ''[[Russia Today]]'' via ''youtube.com,'' 24 September 2007. Retrieved: 23 January 2011.</ref> . Civilna potniška verzija [[Tupoljev Tu-114|Tu-114]] velja za najhitrejše turbopropelersko letalo na svetu.
 
Tu-95 je edini turbopropelerski bombnik na svetu. Velik naklon kril 35°, neobičajen za propelerska letala je potreben zaradi velike potovalne htrosti. Letalo doseže skoraj enako hitrost kot reaktivni bombniki. Razlog za izbiro turbopropelerskih motorjev je v nizki porabi goriva in s tem velik doseg letala 15,000 kilometrov, reaktivno gnani [[Mjašišev M-4]] je imel skoraj polovični doseg 8,100 kilometrov. Slabost propelerskih letal je, da imajo izredno veliko radarsko sliko, da se jih zaznati precej prej kot reaktivna letala.