Družbena geografija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m + np |
|||
Vrstica 3:
'''Družbena geografija''' ali '''antropogeografija''' je veja [[geografija|geografske znanosti]], ki obravnava [[antropologija|antropogene]] dejavnike oblikovanja [[okolje|okolja]]. Njen osnovni predmet so odnosi med [[človek]]om in [[narava|naravo]], ki v sodobnosti postajajo vse pomembnejši; človek se namreč na eni strani od narave oddaljuje, na drugi pa približuje, saj je njegovo [[gospodarstvo]] bolj in bolj vezano na [[naravni viri|naravne energijske]] in druge vire, zaradi česar prihaja do po mnenju mnogih prekomernega izkoriščanja in preoblikovanja geografskega okolja. Ta skupina geografskih ved je kontrastna skupini [[fizična geografija|fizične geografije]].
Antropogeografija je tesno povezana z več drugimi [[družbene vede|družbenimi vedami]], ravno tako pa so v močnem sodelovanju tudi različne si družbenogeografske panoge, saj je v praksi nemogoče ločiti vzorce naseljenosti od [[politika|političnih]] ali gospodarskih razmer in posledično [[demogeografija|demogeografijo]] od [[ekonomska geografija|ekonomske]] in [[politična geografija|politične geografije]]. To je vzrok za tesnejše sodelovanje družbenogeografskih ved v primerjavi s fizičnogeografskimi.
Družbena geografija je razmeroma mlada veja, ki sta ji zasnove postavila utemeljitelja moderne geografije [[Carl Ritter]] in [[Alexander von Humboldt]]. Njeno prvo vidnejše delo je napravil [[Fridrich Ratzel]] (''Antropogeographie'') in v njem med prvimi zašel v [[okoljski determinizem]], ki po današnjem uveljavljenem mnenju precenjuje vpliv narave na človekov razvoj in ga označuje za tako rekoč usodnega. Za razvoj antropogeografije je bil pomemben [[dialektični materializem]] v geografiji, ki poudarja avtonomijo človeka od narave - ta naj bi bila sorazmerno naraščajoča z njegovo gospodarsko razvitostjo.
| |||