Pristava Bled: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 42:
'''Od takrat je blejska pristava popolnoma zapuščena in obsojena na propadanje,'''
 
Trenutno je še v lasti države, ki pa se že ves čas spreneveda za njegov kulturno nacionalni pomen. Resnost vprašanja kaj storiti s Pristavo pa je vsak dan večje. Po letu 2000 je bil kletni del delno dodeljen v uporabo kot galerija slikarja Jožeta Ciuhe, ki pa zaradi nesporazumov s dodelitvijo lastninskih pravic ni obstala. Tudi poizkus organiziranja prireditev blejskega turističnega društva je bil prav tako neuspešen. Sklenjena je bila že tudi pogodba o najemu celotnega objekta, za dalj časa, z blejskim podjetjem Sportina. To podjetje pa tudi kljub ambicijam in jasno vizijo ni moglo vplivati na ponovno oživetje Pristave, saj so že v začetku nastali problemi in nesoglasja med lastnikom in najemnikom. In to že z samim upravljanjem objekta. Vrnitev prvemu lastniku v času denacionalizacije ravno tako ni bilo v interesu države. Zgradba je sicer zaščitena vendar ne na nivoju državnega, kulturnega pomena. Pa se sicer sama ponuja, kot da bi bila lahko tudi protokolarni objekt.
 
Sedaj po 25. letih od kompletne adaptacije in odprtja popolnoma prenovljene Pristave, tam stojijo le še plesnivi zidovi, razbita okna, in luknjasta streha. Nekdanji še živeči stanovalci pristave pa trdijo, da je zdaj ta hiša še v slabšem stanju kot je bila pred prenovo leta 1987. Pristava se dobesedno zdaj podira. Cena za njeno obnovo pa bo po vsaki zimi višja.