Pristava Bled: Razlika med redakcijama

odstranjenih 90 zlogov ,  pred 8 leti
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
 
Stavba je bila zgrajena v dveh fazah. Najprej (1924) je bilo zgrajeno prvo dvorišče, kasneje (1938) je bilo prizidano še drugo.
prvotnoPrvotno je bila zgradba namenjena tako imenovanim konjušarjem in shrambi konjev kraljevih, plemiških in ostalih bogatih družin, kikatere so letovale aliin bivale na Bledu. Tedaj so bili avti vrla redkost. Zgoraj nad konjskimi ložami, so bili apartmaji namenjeni obiskovalcem iz Beograda inbila stanovanja namenjena delavcem za potrebe gradu Suvbor, ki je bil v lasti družine Karađorđević. Grad Suvobor je stal na današnji lokaciji "Titove" Ville Bled.<nowiki> </nowiki>Ta grad je bil v začetku 2. svetovne vojne požgan in uničen s strani Nemcev ali partizanov (se ne ve).
 
'''''Namesto gradu, Nova Vila,'''''
 
''Na mestu porušenega gradu Suvobor, so po vojni zgradili Vilo Bled. Dokončana je bila leta 1946. Vila je bila v lasti nekdanje države Jugoslavije. Uporabljal jo je predsednik Tito, kot svojo rezidenco za obiske na Bledu. To vilo z velikim posestvom in gozdom okoli nje, pa so po letu 1973 odprli tudi kot protokolarni hotel zaprtega tipa. Po osamosvojitvi leta 1991 je hotel postal odprtega tipa tudi za turiste. Na tem posestvu nekdanjega gradu so še vila mali gradec, poznana kot vila Belverdere, in je delo arhitekta J. Plečnika. Tudi mogočen stekleni rastlinjak je na tem ozemlju in močno spominja na Plečnikovo delo. Zraven njegarastlinjaka je bila tudi kurlinica z visokim opečnatim dimnikom, skritem na griču v gozdu zraven steklenjaka. Po parku, ki je prav precejšen je videti temelje še za ostale objekte in vile, ki so jih Karađorđevići nameravali zgraditi za svojo družino. V planu sta bili še dve manjši vili, ki so jih načrtovali tik pred vojno. Ker nikoli ni billo najdenih nobenih načrtov ali zapisov o tem, se ne ve kakšen naj bi bil njihov izgled. Dokončana je bila le ena vila (1941), ki pa je locirana na koncu gozda v parku in ima svoj izhod iz obzidja posestva Vile Bled. Na ozemlju Vile Bled so bili tudi podzemni rovi, ki naj bi bili speljani med omenjenimi hišami. ''
 
'''Po drugi svetovni vojni je bil objekt Pristava nacionaliziran. V njem so naselili delavske družine. Bil je prvi "blok" na Bledu.'''
'''Iz bloka naredili trgovsko hišo,'''
 
Leta 1987 je bil objekt dokončno izseljen in predan v lastništvo podjetju Almira Radovljica, ki je celoten objekt obnovila tako, da je k sodelovanju pri adaptaciji povabila 46 podjetji. Ta so z vnaprej plačano najemnino zagotovila potrebna sredstva za obnovo Pristave. V obnovo je bilo vloženega ogromno denarja. Leta 1989 je bil objekt v celoti rekonstruiran in na novo odprt, kot trgovsko poslovni center z veliko kapaciteto prodajnih površin. Imenoval se je "Modna hiša Pristava" Zaradi svoje odmaknjenosti iz mesta in izgradnjo t.i. Gadafi centra Bled, ki so ga odprli leta 1992, pa je Pristava svoj nov sijaj popolnoma izgubila. Prav tako se je v tem času podjetje Almira iz Radovljice, znašlo v hudih finančnih stiskah. Zato je bil objekt "Modna hiša Bled" po letu 1993 v celoti zaprt.
 
'''Od takrat je blejska pristava popolnoma zapuščena in obsojena na propadanje,'''
 
Trenutno je še v lasti države, ki pa se že ves čas spreneveda za njegov kulturno nacionalni pomen. Resnost vprašanja kaj storiti s Pristavo pa je vsak dan večje. Po letu 2000 je bil kletni del delno dodeljen v uporabo kot galerija slikarja Jožeta Ciuhe, ki pa zaradi nesporazumov s dodelitvijo lastninskih pravic z lastnikom ni obstala. Tudi poizkus organiziranja prireditev blejskega turističnega društva je bil prav tako neuspešen. Sklenjena je bila že tudi pogodba o najemu celotnega objekta, za dalj časa, z blejskim podjetjem Sportina. To podjetje pa tudi kljub ambicijam in jasno vizijo ni moglo vplivati na ponovno oživetje Pristave, saj so že v začetku nastali problemi in nesoglasja med lastnikom in najemnikom. In to že z samim upravljanjem objekta. Vrnitev prvemu lastniku v času denacionalizacije ravno tako ni bilo v interesu države. Zgradba je sicer zaščitena vendar ne na nivoju državnega, kulturnega pomena. Pa se sicer sama ponuja, kot da bi bila lahko tudi protokolarni objekt.
 
Sedaj po 25. letih od kompletne adaptacije in odprtja popolnoma prenovljene Pristave, tam stojijo le še plesnivi zidovi, razbita okna, in luknjasta streha. Nekdanji še živeči stanovalci pristave pa trdijo, da je zdaj ta hiša še v slabšem stanju kot je bila pred prenovo leta 1987. Pristava se dobesedno zdaj podira. Cena za njeno obnovo pa bo po vsaki zimi višja.
27

urejanj