Pasargad: Razlika med redakcijama

'''Pasargad''' (Pâsârgâd, perz. پاسارگاد) je eno od glavnih mest [[Perzijsko cesarstvo|Perzijskega cesarstva]] v dobi vladavine iranske dinastije [[Ahemenidi|Ahemenidov]]. Bil je administrativno središče in letovišče perzijskih vladarjev [[Kir II.|Kira Velikega]] (550 - 529 pr. n. št.) in [[Kambiz II.|Kambiza II.]], medtem ko je [[Darej I.|Darej I. Veliki]] ob koncu 6. stoletja pr. n. št. prenesel glavno mesto v [[Perzepolis]]. Pasargad je danes pomembno arheološko najdišče in eden od dvanajst [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO-vih spomenikov svetovne dediščine]] v Iranu[[Iran]]u.

Področja okoli antičnega mesta Pasargada so bila verjetno naseljena s perzijskimi plemeni že ped dobo Kira Velikega, ki ga smatrajo za ustanovitelja mesta. Tej teoriji gredo v prid dela antičnih grških piscev, ki omenjajo Ahemena in njegovo pleme Pasargada,.<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/445387/Pasargadae Pasargad (enciklopedija Britannica)]</ref> Obstoji tudi možnost, da je Kir mesto poimenoval po svojem glavnem plemenu, enem od 10-15 perzijskih plemen iz te regije. Glede na to, da je področje okoli mesta plodna in z gorami zaščitena dolina (15 km dolga in 3 km široka) skozi katero teče reka, je imela lokacija odlične pogoje za naseljevanje ljudi.

Pasargad je bilo prvo glavno [[mesto]] Perzijskega cesarstva. Ustanovil ga je slavni Kir Veliki, začetnik Perzijskega cesarstva in dinastije Ahemenidov. [[Zgodovinar]] [[Strabon]] trdi, da je Kir izbral to lokacijo zaradi političnih razlogov, ker je tukaj porazil [[Medijci|Medijce]] (''Obleganje pasargadskega hriba'' in ''Bitka pri Pasargadu''), kot tudi, da je izbira lokacije estetski razlog, ker je dolina nekoliko povišana in obkrožena z vseh strani z gorami. Gradnja se je začela leta 546. pr. n. št. ali kasneje. Hitro je postal center cesarstva, ki se je raztezalo preko celotnega današnjega azijskega dela [[Bližnji vzhod |Bližnjega vzhoda]]; od [[Anatolija|Male Azije]] na zahodu do [[Indija|Indij]]e na vzhodu. Ne samo kot administrativno središče, Pasargad je služil tudi kot letovišče perzijskemu vladarju, zato so v njem zgradili številne vrtove ter sofisticiran sistem namakanja s pomočjo [[kanat]]ov. Mesto je dal kasneje nadgraditi tudi Kirov sin Kambiz II., ki je večino svojega življenja preživel za širjenje Perzijskega cesarstva v Afriki, posebno v [[Egipt]]u. Pasargad je bil glavno mesto vse do prihoda Dareja I. Velikega (522 pr. n. št.), ki je dal zgraditi najprej Suzo in novo mesto, ki bo spominjalo na njegovo ime, veličastni Perzepolis. <ref name="Pasargad (IranChamber.org)">[http://www.iranchamber.com/history/pasargadae/pasargadae.php Pasargad (IranChamber.org)]</ref> Darej je Pasargad (skupaj s Perzepolisom in [[Suza (PerzijaIran)|Suzo]]) povezal s Kraljevsko cesto z [[Lidija|lidijskim]] mestom Sard v Mali Aziji.

Srce kompleksa v Pasargadu je [[trdnjava]] ''Tall-i-Takht'' (Prestolni grič), ki se nahaja na rahlo višjem delu mad okolico in tako gleda na okoliške »rajske« vrtove« z južne strani.<ref>[http://maps.google.com/?ie=UTF8&om=1&z=18&ll=30.207992,53.185136&spn=0.002638,0.004334&t=k Google Maps - Pasargad]</ref> Trdnjavo sestavljata dva manjša dela; '''rezidenčna palača''' in '''dvorana za sprejeme''' (''Apadana''), karakteristični za perzijsko arhitekturo. ''Apadana'' ali dvorana za sprejeme je sestavljena iz številnih stebrov s temelji iz črnega in belega apnenca in ima dostop z JV, kjer mora obiskovalec najprej skozi vrata in nato preiti [[most]] preko reke Pulvar. Lokacija in oblikovanje kompleksa dajejo vtis, da je podobno kot kompleks v Pasargadu oblikovana kasneje zgrajena atenska [[Akropola]]. Oblikovanje Kirove grobnice pripisujejo vplivu mezopotamskih ali elamskih [[zigurat]]ov, sama notranjost pa ima obeležja [[Kraljestvo UartuUrartu|Urartu]] grobnic iz zgodnejše dobe.<ref>[http://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=18264 Chambered Tomb in Iran (Megalithic.co.uk, C. Michael Hogan)]</ref> Očitno ima Kirova grobnica popolnoma iste dimenzije kot grobnica [[Aliat II. |Aliata II.]], očeta lidijskega kralja [[Krez]]a. Ne glede na to, da nekateri zavračajo te podobnosti, je glede na [[Herodot]]ove zapise Kir Veliki prizanesel Krezu po osvojitvi [[Lidija|Lidij]]e, in je Krez postal član perzijskega kraljevskega dvora. Glavni okras na grobnici je rozeta na [[Timpanon (arhitektura)|timpanon]]u nad vrati. V kompleksu so našli številne [[Relief (umetnost)|relief]]e, ki prikazujejo Kira Velikega in razne živali. Blizu stoji stražarnica, ki je znana po dekoraciji enega od podbojev (zdaj pod streho) na vratih. Ta edinstvena skulptura, 2,7 m visoka, predstavlja štirikrilatega duha z egipčansko krono in je najstarejša nepoškodovana achamenidska rezbarija kar so jih našli.

Umetnost in arhitektura v Pasargadu predstavlja perzijsko mešanje različnih tradicij in združuje umetniške elemente Elama, Babilonije, Asirije, Egipta ter Anatolije. Pasargad smatrajo kot zibelko popularnih »perzijskih vrtov«, ki so vzor modernim parkom v zadnjih 2500 letih. Značilnost perzijskih vrtov je pravokotna oblika, simetrično razdeljena z ortogonalnimi glavnimi potmi na štiri dele; tako formirajo križ v notranjosti parka in tukaj se v bazenih in kanalih nahaja voda, poti pa so za ustvarjanje ugodne klime zasenčene z visokim rastlinjem. Pasargadski vrt ima ogromne dimenzije 2 x 3 km, kanali z vodo so se raztezali skoraj kilometer v dolžino in na vsakih 16 m je bila majhna fontana.<ref name="Payvand - Restoration"/>