Bismarck (bojna ladja): Razlika med redakcijama

 

Z gradnjo ladje so začeli 1. julija [[1936]] na terminalu BV 509 v suhem doku št. 9 in jo zaradi [[londonski sporazum|londonskega sporazuma]] prijavili kot 35.000-tonsko [[križarka|križarko]]. Dolga je bila natanko 251 in široka 36 metrov, krov z nadgradnjo pa se je začel šele 15 metrov nad vodno gladino. Kar sedemdeset odstotkov ladje je bilo oklepljene z odličnim Wotanovim jeklom, ves oklep pa je tehtal 17.500 ton. Oborožitev [[ladja|ladje]] je zajemala štiri dvojne topove L47 kalibra 380 mm (Anton in Bruno spredaj, Cezar in Dora zadaj), šest dvojnih topov L55 kalibra 150 mm ter šestnajst protiletalskih topov (105 mm, 37 mm) in devet 20-milimetrskih protiletalskih strojnic. Ob tem so bila na krovu štiri letala arado AR 196. Za pogon ladje so rabile tri turbine z močjo 150.170 KM, v rezervoarje pa je šlo 8294 ton [[nafta|nafte]].

To je pri povprečni hitrosti šestnajstih vozlov zadoščalo za 9280 navtičnih milj poti. Ob splovitvi je Bismarck namesto deklariranih 35.000 izpodrival prek 50.000 ton. Ko je bil že v vodi, je trajalo še leto in pol, da je bil operativno sposoben, na krov pa se je vkrcalo nekaj čez 2100 mož posadke, od tega sto trije častniki. Ladji je poveljeval [[kapitan]] [[Ernst Lindemann]], poveljnik akcije in njemu neposredno nadrejen pa je bil admiral [[Günther Lütjens|Luetjens]]. Najmlajši mož na krovu je imel 18 let, najstarejši je bil Luetjens, 52.