Prapok: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.235.4 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo |
m +par tehnikalij, pnp |
||
Vrstica 3:
'''Prápók''' ali '''vêliki pók''' ({{jezik-en|Big Bang}}) je v [[kozmologija|fizikalni kozmologiji]] [[znanost|znanstvena]] [[teorija]] nastanka [[Vesolje|Vesolja]], ki naj bi nastalo z velikansko [[eksplozija|eksplozijo]] [[prostor]]a in [[snov]]i v nekem [[neskončnost|končnem]] [[čas]]u v [[preteklost]]i. Osrednja zamisel je, da opazovani [[rdeči premik]] [[galaksija|galaksij]] ([[Hubblov zakon]]) kaže na to, da se galaksije oddaljujejo druga od druge, kar pomeni, da so bile v preteklosti bolj skupaj. V mejnem primeru to vodi do tega, da so bili vsi sestavni deli Vesolja v stanju, kjer sta bili [[gostota]] in [[temperatura]] izredno veliki ali pa celo v stanju [[gravitacijska singularnost|gravitacijske singularnosti]], to je v neskončno zbitem stanju. Od tedaj se je prostor širil v času in s seboj nosil galaksije.
[[Ime]] prapok si naj bi izmislil [[Angleži|angleški]] [[astronom]], [[astrofizik]], [[kozmolog]], [[matematik]], [[pisatelj]] in popularizator znanosti [[Fred Hoyle]] ([[1905]]-[[2001]]). Drugi pripisujejo ime [[Belgijci|belgijskemu]] [[teolog]]u, astronomu in matematiku [[Georges Lemaître|Georgesu Lemaîtru]] (
Izraz »prapok« se uporablja tako v ožjem smislu za opis [[dogodek|dogodka]] v času, ko se je začelo opazljivo širjenje Vesolja po Hubblovem zakonu, nekako pred 13,7 [[milijarda]]mi [[leto|let]] ([[1 E17 s|13,7
Ena od posledic prapoka je, da se pogoji sedanjega Vesolja razlikujejo od pogojev v preteklosti ali v [[prihodnost]]i. Iz tega modela sta lahko [[George Gamow|Gamow]] in [[Ralph Asher Alpher|Alpher]] leta
== Zgodovina ==
Teorijo prapoka so razvili na podlagi opazovanj in teorijskih premislekov. V [[1910.|10. letih]] 20. stoletja sta ameriški astronom [[Vesto Melvin Slipher|Vesto Slipher]] in kasneje nemški astronom [[Carl Wilhelm Wirtz|Carl Wirtz]], ki je delal na [[Observatorij Strasbourg|Observatoriju]] v [[Francija|francoskem]] [[Strasbourg]]u, ugotovila, da se večina [[spiralna galaksija|spiralnih galaksij]] oddaljuje od [[Zemlja|Zemlje]], nista pa se zavedala kozmoloških posledic in tudi ne, da so bile domnevne [[meglica|meglice]] v bistvu galaksije izven [[naša Galaksija|naše Galaksije]].
Leta
Leta
Leta
Po [[kozmološko načelo|kozmološkem načelu]] je Hubblov zakon pokazal, da se je Vesolje širilo. To je lahko pomenilo dve nasprotni možnosti. Ena je bila Lemaîtreova teorija prapoka, ki jo je naprej razvil Gamow. Druga možnost pa je bila teorija mirujočega stanja, kjer bi snov nastajala med oddaljevanjem galaksij. V tem modelu je Vesolje v grobem enako v vsakem trenutku. V bistvu je Hoyle sam skoval ime za Lemaîtreovo teorijo med radijsko oddajo ''Narava stvari'' (''The Nature of Things'') na [[British Broadcasting Corporation|BBC]] leta
Več let so različno gledali na obe teoriji. Opazovanja pa so začela podpirati zamisel, da se je vesolje razvilo iz vročega gostega stanja. Od odkritja kozmičnega mikrovalovnega prasevanja ozadja leta [[1965]] je teorija prapoka postala najboljša teorija izvora in razvoja Vesolja.
Pred poznimi [[1960.|60. leti]] 20. stoletja je veliko kozmologov menilo, da lahko neskončno gosto in [[fizikalni paradoks|fizikalno paradoksalno]] [[singularnost]] na začetku Fridmanovega kozmološkega modela obidejo s predpostavko, da se je Vesolje, preden je prešlo v vročo gosto stanje, krčilo in se začelo znova širiti. To zamisel je ameriški fizikalni kemik in fizik [[Richard Chace Tolman|Richard Tolman]] podal kot [[nihajoče vesolje]]. Tedaj so [[Stephen
[[Slika:WMAP.jpg|thumb|right|250px|Slika kozmičnega [[mikrovalovi|mikrovalovnega]] [[prasevanje|prasevanja ozadja]] [[NASA|Nasine]] [[vesoljska sonda|sonde]] [[WMAP]]]]
Vrstica 32:
== Viri ==
*
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Big bang|prapok}}
;{{ikona sl}}
* [http://science.nasa.gov/astrophysics/focus-areas/what-powered-the-big-bang/ The Big Bang]▼
* Galičič, Mirjana: [http://www.nauk.si/materials/2345/out/index.html#state=1 Strnad, J.: Prapok prasnov požene v dir: Preprost pogled na preteklost in prihodnost vesolja]. Virtualna knjiga
;{{ikona en}}
* Feuerbacher, B.; Scranton, R. (2006). [http://www.talkorigins.org/faqs/astronomy/bigbang.html Evidence for the Big Bang]. ''TalkOrigins''
▲* [http://science.nasa.gov/astrophysics/focus-areas/what-powered-the-big-bang/ The Big Bang], NASA
{{povezava z izbranimi|vi}}
|