Pavel Klodič: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Grejo (pogovor | prispevki)
 
povezava
Vrstica 18:
'''Pavel Klodič vitez Sabladoski''', [[Italijani|italijanski]] [[pravnik]], [[risar]] in [[slikar]] [[Slovenci|slovenskega]] [[rod]]u, * [[22. junij]] [[1887]], [[Trst]], † [[1. december]] [[1961]], Trst.
== Življenje in delo ==
Rodil se je v družini šolnika in pesnika Antona in Matilde Klodič rojene [[Pagliaruzzi]] iz Kobarida. Ljudsko šolo in gimnazijo je končal v rojstnem kraju. [[Pravo]] je študiral na [[Univerza v Gradcu|Univerzi v Gradcu]], kjer je 15. julija 1910 tudi [[Doktorat|doktoriral]]. Po končanem študiju je bil nekaj časa v službi na [[Sodišče|sodišču]], a se je kmalu zaposlil pri cesarsko kraljevi Pomorski oblasti v Trstu, kjer je ostal do konca [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], po vojni pa je prešel k Pristaniškemu poveljstvu, kjer je ostal do upokojitve leta 1954; med zavezniško vojaško upravo je bil poveljnik tržaškega pristanišča. Zadnja leta je bil oskrbnik Pomorskega muzeja v Trstu. Tu je sestavil in izdal obširen katalog.<ref name =''Leksikon''>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref>
 
Ljubezen do [[slikarstvo|slikarstva]] je prav tako podedoval kakor brat Maks. Zlasti so ga zanimale [[ladja|ladje]] in [[morje]]. Že od desetega leta dalje je vsak dan polnil risalni blok z [[Risba|risbami]] ladij, ki so pristale v tržaškem [[Pristanišče|pristanišču]]. Narisal je večino ladij, ki so v Trstu pristale med leti 1897 in 1961. Vsako ladjo je narisal s [[svinčnik]]om (v barvi od 1901 do 1903 in po letu 1937) na list formata 19x11 [[centimeter|cm]]. Liste je dal zvezati s trdimi platnicami in z leti se je nabralo 30 zvezkov z 7.397 risbami. Zvezki so oštevilčeni od 1 do 29, med zvezkoma 8 in 9 pa je vložen poseben zvezek v katerem so narisane ladje, ki jih je videl leta 1922 na potovanju po [[Srednji vzhod|Srednjem vzhodu]]. Na vsakem listu se poleg risbe nahaja še ime ladje (tudi prejšnje ali morebiti poznejše), kraj in datum zgraditve, lastnik, pristanišče v katerem je registrirana, tonaža, pri nekaterih tudi dolžina, dan morebitne potopitve in še nekateri drugi podatki. Posebno natančno so izrisane podrobnosti ogrodja in vrhnjega dela. Risbe so dovršene reprodukcije, pravi »portreti ladij«, ki jih strokovnjaki zaradi dokumentarne vrednosti zelo cenijo, saj so mnoge izginile in so risbe edini ohranjeni dokaz. Vseh trideset zvezkov hrani Naravoslovni muzej v Trstu.<ref name =''Leksikon''/>