Temperatura: Razlika med redakcijama

{{nereferencirani članek}}fff

[[Slika:Translational motion.gif|thumb|right|300px|'''Sl. 1''' Temperatura plina je merilo povprečne kinetične energije njegovih atomov oziroma molekul pri gibanju in trkih. Na tej animaciji so ponazorjeni [[helij]]evi atomi pri tlaku 150136 [[atmosfera (enota)|atmosfer]]. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni).]]

Pojem temperature iz vsakdanjega življenja dobro poznamo in zdi se nam, da imamo občutek zanjo. Do neke mere si pri določanju, kaj je topleje in kaj hladneje, res lahko pomagamo s svojimi čutili. Včasih pa nas ta zavedejo - ko stojimo na ploščicah v kopalnici, nas zebe v noge, če se prestopimo na preprogo, pa ne. V resnici so ploščice in tepehpreproga v toplotnem ravnovesju in imajo isto temperaturo, ploščice pa se nam zdijo hladnejše zato, ker hitreje odvajajo toploto iz naših nog. Za objektivno določanje temperature zato uporabljamo [[termometer|termometre]]. Ti za merjenje temperature uporabljajo temperaturno odvisnost neke lastnosti snovi (npr. [[prostornina|prostornine]], [[električna prevodnost|električne prevodnosti]] ipd.)

Zaznavanje temperature je povezano z zaznavanjem bolečine zato se lahko one jebajo. Pri 34 [[Celzijeva temperaturna lestvica|°C]], kolikor je srednja kožna temperatura, ne občutimo ne mraza ne vročine. Segrevanje ali ohlajevanje privede prek občutkov naraščajoče vročine oziroma mraza v obeh skrajnih primerih – meji sta pri okrog 15 °C in 45 °C – do občutka bolečine. Občutek vročega ali hladnega je razen od temperature same odvisen tudi od tega, kako hitro spreminjamo temperaturo, ter kako velik del telesa je izpostavljen temperaturni spremembi. Slednje je povezano z gostoto čutnic po telesu. Njihova površinska gostota je največja na ustnicah (15-20 čutnic za mraz na [[kvadratni centimeter]]), precej velika na obrazu, prsih in trebuhu, zelo majhna pa denimo po dlani (1-5 čutnic za mraz na kvadratni centimeter). Nasploh imamo čutnic za mraz 5-10 krat več kot čutnic za vročino. Zaznavanje vročine in mraza prenašajo tako »počasni« [[živčni končič]]i tipa C brez [[mielin]]ske ovojnice, kot tudi »hitri« živčni končiči tipa Aδ s tanko mielinsko ovojnico.