Katarina Velika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.124.93 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Pandrej (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 7:
Rodila se je kot [[Nemci|nemška]] [[princ]]esa Sofija Avgusta Frederika ([[nemščina|nemško]] ''Sophie Auguste Friederike'') von Anhalt-Zerbst-Dornburg. [[Prusi|Pruski]] kralj [[Friderik II.]] ([[1727]]-[[1786]]) si je prizadeval za [[poroka|poroko]] mlade princese z ruskim [[prestolonaslednik]]om Petrom Fedorovičem (poznejšim [[Peter III.|Petrom III.]], [[1728]]-[[1762]]). Ruska [[carica Elizabeta]], ki je Petra kot svojega nečaka izbrala za svojega naslednika, je leta [[1744]] izbrala 15-letno Sofijo za njegovo ženo. Sprejela je [[rusko pravoslavje|rusko]] [[pravoslavje|pravoslavno]] [[vera|vero]], se preimenovala v Katarino Aleksejevno Rusko, in se [[1. september|1. septembra]] [[1745]] poročila s Petrom.
 
Zakon ni bil srečen. KmaluPeter žene ni hotel sprejeti, do nje se je postalavedel priljubljenačudaško priin številnihjo [[politika|političnih]]poniževal. skupinah,Tako kise soje nasprotovalezačela njenemuukvarjati možuz ljubimci in branjem. Katarina,Hitro kise je bilanaučila dobrorusko izobraženain se vživela v novo okolje. Prilagodljiva in jasnih misli je kmalu postala priljubljena, zlasti v intelektualno bolj odprtih in napredno mislečih okoljih. Dobro je sledilabila izobražena. Sledila je takratnim dogajanjem v Rusiji in preostali Evropi.
 
== Državni udar leta 1762 ==
 
Leta [[1762]] je, po smrti svoje tete, je Peter nasledil ruski prestol. ZačelNjegov sečudaštvo je obnašatitedaj [[čudaštvo|čudaško]]še inbolj voditiprišlo do izraza. Vodil je nepremišljeno zunanjo in notranjo [[politika|politiko]]: prekinil je zvezozavezništvo z [[Avstrijska monarhija|Avstrijo]] in se povezal s [[Prusija|Prusijo]], odpravilposmehoval številnese je [[davekPravoslavje|davkepravoslavju]], terin poskušal pravicahrusko izenačilvojsko pravoslavjepreoblikovati inpo [[protestantstizem]]pruskem vzoru, zaradi česar je raslo nezadovoljstvo med ruskim občestvom, še posebej v [[garda|gardi]]. Julija [[1762]], samo pol leta po kronanju, je bil Peter ubit v [[zarota|zaroti]], ki jo je vodil Katarinin [[ljubimec]] [[Gregorij Orlov]]. Za vladarico so tedaj proglasili Katarino, ki ji niso mogli dokazati vpletenosti v umor. Kronali so jo v [[Moskva|Moskvi]] 13. septembra [[1762]] po ruskem koledarju.
 
 
== Razsvetljenstvo in notranja politika ==
Vrstica 66 ⟶ 67:
== Dinastija Romanov ==
 
Katerinin prestol so si skušali pridobiti: [[Ivan VI. Ruski]] ([[1740]] – [[1764]]), [[Emel’Jan Ivanovič Pugačev]] ([[1742]] – [[1775]]), [[Avgusta Tarakanova]] ([[1744]] – [[1810]]), [[Princesa Tarakanova]] ([[1753]] – [[1775]]).
 
Ivan VI Ruski, je bil razglašen za ruskega cesarja leta 1740, ko je bil Ivan še dojenček.Dejansko ni nikoli vladal, saj ga je v manj kot enem letu vrgla s prestola [[Elizabeta ruskaRuska]], hči [[Peter Veliki|Petra Velikega]]. Ivan VI je preživel svoje življenje v ječi kot zapornik. Ko je poskusil pobegniti z ječe, pa so ga ruske straže ubile.
 
Emel’Jan Ivanovič Pugačev, je bil [[kozak]] in [[hujskač]]. Leta [[1773]] je bil na čelu velikemu uporu, ki se je rastezal tako med [[Bulgari]] ob [[Volga|Volgi]], kot med kmeti na [[Urali]]h. Sam se je imenoval za caserja pod imenom Peter III in se napotil proti [[Moskva|Moskvi]]. V bitki pri [[Orenburg]]u je bil zadržan dalj časa in tako je vlada to izkoristila in pripravila vojsko, ki je z lahkoto Pugačeva premagala in ga zasledovala. Izdali so ga nekateri Kozaki in tako je bil Pogačev ugrabljen in obsojen na smrt, tako kot je ukalazala Katarina II.