Wikipedija

Sveti Ciril in Metod: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Stryn (pogovor | prispevki)
283 urejanj
m vrnitev sprememb uporabnika 89.212.86.160 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Bojan2005
Vrstica 2:
{{preusmeritev|Ciril in Metod|radijsko igra [[Joža Vombergar|Jožeta Vombergarja]] iz leta 1937|Sveta brata Ciril in Metod}}
'''Sveti Ciril in Metod''' sta bila bizantinska [[misijonar]]ja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]]. Pri oznanjevanju [[krščanstvo|krščanstva]] sta uporabljala posebno pisavo [[glagolica|glagolico]], ki pa jo je pozneje izpodrinila po Cirilu imenovana [[cirilica]] (na Vzhodu) oziroma latinica (na Zahodu). Ciril in Metod veljata za [[apostol]]a Slovanov in sozavetnika [[Evropa|Evrope]]. Metod: * [[812]] - [[815]], [[Solun]], † [[6. april]] [[885]], [[Velikomoravska]]. Ciril: * [[826]] - [[827]], [[Solun]], † [[869]], [[Rim]].
 
== Življenjska pot ==
 
[[Slika:Ciril Metod Ohrid.jpg|thumb|right|180px|Ciril in Metod, Ohrid]]
 
Mladost sta preživela v okolici [[Solun]]a. Ob krstu sta dobila imeni Mihael in Konstantin. Starejši brat Mihael se je že zgodaj odločil za [[redovništvo]] in je ob vstopu v samostan dobil ime Metod. Konstantin je bil knjižničar, poleg tega pa je na [[Carigrad|carigrajski]] visoki šoli poučeval filozofijo in bil znan tudi kot ''Konstantin Filozof''. Ime Ciril je dobil šele precej pozneje.
 
Okoli leta 860 ju je cesar poslal misijonarit na polotok [[Krim, Ukrajina|Krim]].
 
Na prošnjo moravskega kneza [[Rastislav]]a iz leta [[862]] sta šla misijonarit med Slovane. Poznala sta slovanski jezik iz okolice Soluna, vendar ni čisto jasno, ali je bil to njun materni jezik ali pa sta se ga naučila od slovanskih sosedov. Med Slovani na [[Velikomoravska|Velikomoravskem]] sta od leta [[863]] naprej širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Uporabljala sta posebno pisavo, ki so jo imenovali [[glagolica]] - po stari slovanski besedi ''glagolati'' = ''govoriti''. S tem sta se zamerila nemški govoreči duhovščini, ki je protestirala pri [[papež]]u. Pri tem so se sklicevali na »teorijo treh jezikov« - namreč, da so sveti samo trije jeziki ([[hebrejščina]], [[grščina]] in [[latinščina]]) in da mora bogoslužje potekati v enem od teh jezikov. Jezik, ki sta ga uporabljala Ciril in Metod, so takrat imenovali preprosto ''slovanski jezik'', danes pa ga imenujemo [[stara cerkvena slovanščina]].
 
Po treh letih na Moravskem sta odšla v [[Spodnja Panonija|Spodnjo Panonijo]], kjer sta živela nekaj časa na dvoru kneza [[Kocelj|Koclja]]. Po tem sta odpotovala v [[Benetke]], kjer sta uspešno branila svoja stališča v ostri polemiki z zagovorniki teorije treh jezikov. Nato sta odpotovala v [[Rim]]. [[Papež Hadrijan II.]] ju je podprl, ker je imel tudi sam težave z nemškimi duhovniki.
 
V Rimu je Ciril zbolel in vstopil v samostan (domnevno je šele takrat dobil redovno ime Ciril). Kmalu po tem je Ciril umrl, papež Hadrijan II. pa je podprl bogoslužje v slovanskem jeziku in poslal Metoda leta [[869]] nazaj h Koclju v Panonijo. Ob prihodu v Panonijo so nemški duhovniki napadli Metoda kot krivoverca, pozneje pa so ga na Moravskem celo zaprli za dve leti in pol. Leta [[873]] je papež dosegel, da so ga izpustili iz zapora, pod pogojem, da ne sme nadaljevati s slovanskim bogoslužjem. Tega pa Metod ni upošteval, zato je moral v Rim na zagovor. [[Papež Janez VIII.]] pa je leta [[880]] potrdil slovansko bogoslužje.
 
Po Metodovi smrti so slovansko bogoslužje na Moravskem spet prepovedali, Metodove učence pa so pozaprli ali pregnali. Vendar pa je slovansko bogoslužje ostalo živo. Na ozemlju današnje [[Makedonija|Makedonije]] in [[Bolgarija|Bolgarije]] so zaradi vpliva [[Grška abeceda|grške pisave]] namesto glagolice uvedli cirilico, v nekaterih delih današnje [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slovenija|Slovenije]] pa se je ohranilo bogoslužje v glagolici do 19. ali celo do 20. stoletja.
[[File:Sv. Ciril Frajnberk-Freudenberg.jpg|thumb|[[Jakob Brollo]], Sv. Ciril v Šentmartinu v Frajnberku, občina [[Štalenska gora]]<nowiki>, [[Avstrijska Koroška]]</nowiki>]]
[[File:Sv. Metod Frajnberk-Freudenberg.JPG|thumb|[[Jakob Brollo]], Sv. Metod v Šentmartinu v Frajnberku, občina [[Štalenska gora]]<nowiki>, [[avstrijska Koroška]]</nowiki>]]
Posebno simbolično moč sta izžarevala sveti Ciril in Metod v času [[Narodni preporod|narodnega preporoda]] na Koroškem v 19. stoletju, ko so bila ustanovljena ciril-metodova društva v deželi. Njihove ikone so krasile cerkve in znamenja. Poseben primer sta sliki svetnikov ob vhodu v Šentmartinsko cerkev pod Frajnberkom nad Škofjim Dvorom v fari Timenica na [[Celovško polje|Celovškem polju]], danes v občini [[Štalenska gora]]. Le-te ja naslikal potujoči [[Furlanija|furlanski]] slikar [[Jakob Brollo]] okoli leta 1890.
 
== Čaščenje ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Ciril_in_Metod«