Yazd: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dopolnitev
Vrstica 117:
}}
 
'''Yazd''' (Perzisko: یزد‎) je glavno mesto province Yazd v [[Iran]]u in center [[Zaratustrstvo|Zoroastrske]] kulture. Mesto leži 270 km jugovzhodno od [[Isfahan]]a in 677 km južno od [[Teheran]]a. Ob štetju leta 2006, je imelo 423.006 prebivalcev.
 
Zaradi generacij, ki so se morale prilagoditi na puščavsko okolje, je Yazd edinstveno arhitekturno mesto. V Iranu je znano po visoki kakovosti [[obrt]]i, zlasti tkanja [[Svila|svil]]e in po [[Slaščičarstvo|slaščičarstv]]u. UNESCO je priznal Yazd kot mesto, ki ima drugo najstarejšo arhitekturo na vsem svetu.<ref>Yazd, The City of Wind Catchers http://ibchamber.org/old-site/Magazine%208/yazd.htm</ref>
 
Provinca Yazd se nahaja v osrednjem delu Irana in obsega 76.156 kvadratnih kilometrov. Sestavljena je iz do deset okrožij, 21 mest, 19 občin in 51 vasi, sosedne pomembne province so Isfahan, Fars, Khorasan in Kerman. Obkrožena je s puščavami Kavir-e-Lut, Kavir-e Namak in Dasht-e Kavir.
 
== Geografija ==
Yazd je nastal v oazi oziroma suhi dolini, ki se nahaja med puščavama ''Dasht-e Kavir'' in ''Dasht-e Lut''. Za oskrbo z vodo še danes uporabljajo vodne kanale in [[kanat]]e (posebna vrsta vodnjaka) ter zbiralnike.
 
Yazd je najbolj suho večje mesto v Iranu s povprečno letno količino padavin le 60 milimetrov in tudi najbolj vroče severno od Perzijskega zaliva, s poletnimi temperaturami zelo pogosto nad 40 °C, z neverjetnim soncem in brez vlage. Tudi ponoči je temperatura v poletnih mesecih precej neprijetna. Pozimi so dnevi blagi in sončni, le zjutraj nizka oblačnost lahko povzroči zelo nizke temperature, ki lahko včasih padejo tudi pod 0 °C.
 
== Zgodovina ==
Preteklost mesta sega že več kot 3000 let nazaj, v čas srednjeveškega imperija,. kiGrški jezgodovinarji bilso znanga kotimenovali [[Ysatis]] (ali ''Issatis''), verjetno zgrajeno na ruševinah starodavnega mesta Katteh. Današnje ime je mestu dal [[Yazdegerd I]]., iz [[Sasanidi|SasanidskiSasanidskega]] vladarobdobja. V Sasanidskih časih je bilo mesto zoroastrski center. Po arabsko-islamski osvojitvi Perzije, je veliko zoroastriancev prebegnilo v Yazd iz sosednjih dežel. S plačilom dajatev je Yazd ostal zoroastrski tudi po zasedbi, [[islam]] pa je le postopoma postal prevladujoča [[religija]] v mestu.
 
Zaradi svoje oddaljene lokacije, lege v neprijazni puščavi in zahtevnosti pristopa, je Yazd ostal v veliki meri zaščiten pred velikimi bitkami in uničenjem ter opustošenjem od vojn (sem so se na primer zateklipred [[Džingiskan]]om na primer zatekli mnogi pesniki, umetniki in znanstveniki). Mesto je obiskal [[Marco Polo]] leta 1272 in pisal o finem svilenem tkanju v mestu. V štirinajstem stoletju je kratek čas služil kot glavno mesto dinastije Muzaffarid in bil neuspešno oblegan v letih 1350-1351 od [[Injuidi|Injuid]]skega šaha Shaikh Abu Ishaqa.
 
V času Ahaemenidov je imela regija velik pomen kot prometno križišče. V starem Yazdu je imelo upravljanje cest tak pomen, da je dinastija Al-e Mozaffar
vladala prav s pomočjo obvladovanja cestnega prometa v regiji.
 
Pod vladavino [[Safavidi|Safavidov]] (16. stoletje) se je nekaj ljudi izselilo iz Yazda in se naselilo na območju, ki je danes na meji med Iranom in [[Afganistan]]om. Naselje, ki so ga imenovali Yazdi je zdaj mesto Farah v pokrajini z istim imenom v Afganistanu. Še danes ljudje iz tega območja govorijo z naglasom zelo podobnem tistemu, ki ga govorijo ljudje v Yazdu.
Vrstica 140 ⟶ 145:
 
== Arhitektura in dediščina ==
Yazd je najpomembnejše središče perzijske [[Arhitektura|arhitektur]]e. Zaradi svojega podnebja ima eno največjih mrež kanatov na svetu in tukajšnji oblikovalci kanatov veljajo za najbolj usposobljene v Iranu. Zaradi zelo vročih poletij imajo številne stare stavbe čudovite prezračevalne naprave - hladilne stolpe ali lovilce vetra (angl.: ''windcatcherwind catcher'', perzisko: بادگیر ''Bâdgir'', arabsko: بارجيل ''Baarjiil'') in velika podzemna področja. V mestu so tudi primeri zgradb imenovanih ''Yakhchāl'', kupolaste zgradbe - starodavne vrste hladilnikov, ki se uporabljajo za shranjevanje ledu, ki so jih naložili iz ledenikov v bližnjih gorah. Yazd je tudi eno izmed največjih mest zgrajenih skoraj v celoti iz nežgane opeke narejene iz peska, gline, vode in neke vrste vlaken ali organskih snovi (trstičje, slama in ali gnoj), ki ga zidarji oblikujejo v opeke (z uporabo okvirjev) in sušijo na soncu.
 
Pomembna dediščina v Yazdu je center Zaratustrstva. Na obrobju mesta je '''Stolp tišine''' (''Dakhma'', perzijsko: دخمه tudi znan kot ''Cheel Ghar''), v samem mestu pa je '''Tempelj ognja''', v katerem nepretrgoma gori ogenj od leta 470 n. št.. Trenutno Zoroastrijanci predstavljajo pomembno manjšino prebivalstva z okoli 20.000-40.000 ali 5 do 10 odstotkov.
Vrstica 148 ⟶ 153:
== Romanja in drugi verski dogodki ==
[[File:Pir-e-Naraki Sanctuary in Yazd.jpg|thumb|Svetišče Pir-e-Naraki v Yazdu]]
 
Iz pokrajine Yazd izvirajo nekateri antični miti. To dejstvo se odraža v tradiciji običajev ljudi. Večina festivalov pripadajo Zoroastriancem, od katerih sta najbolj zanimiva sezonski in mesečni festival ''Nou Rooz'' in ''Seheh''. Muslimani imajo tudi svoje obrede, npr. poročna slovesnost in ''ta'ziye''. NouRooz ali iransko novo leto je praznični dogodek, ki ga praznujejo tako Zoroastriani kot tudi muslimani.
 
Svetišče Pir-e-Naraki <ref>{{cite web|author=Ed Eduljee |url=http://www.heritageinstitute.com/zoroastrianism/worship/setinaraki.htm |title=Pir-e Seti. Pir-e Naraki. Pilgrimage in Zoroastrianism |publisher=Heritageinstitute.com |date= |accessdate=2013-12-09}}</ref> je eno pomembnih romarskih središč Zoroastrstva, tukaj se odvija letni zbor in pogosti obiski romarjev, zdaj pa je tudi znana turistična točka. Zgodba zadnjega perzijskega princa pred prihodom islama, ki je prišel sem, dodaja kraju dodaten pomen.<ref>{{cite web|url=http://www.yazdfarda.com/mehrizfarda/news/1392/03/69776.html |title=پیرنارکی مهریز در لیست مهمترین جاذبههای دینی جهان - سایت خبری یزدفردا |publisher=Yazdfarda.com |date= |accessdate=2013-12-09}}</ref>
Vrstica 154 ⟶ 161:
 
== Znamentosti mesta ==
Zgodovinski viri pravijo, da ima del pokrajine dolgo zgodovino. Manifestacije materialne in duhovne kulture med domorodnimi prebivalci kot so znaki Mehr (sonce), Anahita (boginja vode in plodnosti), Isatisi in Ahaemenidi, ogromne starodavne trdnjave in utrdbe, številna zavetišča, zoroastrski templji ognja, spomeniki in spominska obeležja islamske dobe kot so mošeje, imamzade (mavzoleji), grobovi in itd., so vsi pokazatelj kulture in civilizacije ljudi tako v pred-islamskem kot islamskem obdobju .
 
[[Slika:Hayat-howz Khuneh Lari Yazd.jpg|thumb|right|250px|Tradicionalna puščavska arhitektura]]
* Hiša Arab-ha (kompleks večje in manjše hiše v bližini mošeje Chehel Mehrab; manjšo je zgradil leta 1298 Ostad Ali Akbar, sin Ostad Baqerja)
Vrstica 179 ⟶ 188:
 
== Gospodarstvo ==
Vedno znan po kakovosti svoje svile in preprogepreprog, je Yazd danes eno od iranskih industrijskih središč za [[tekstil]]. ImajoRokodelstvo tudije precejtako industrijeumetnost [[Keramika|keramik]]ekot inindustrija. gradbenihNajpomembnejše materialovobrti inv edinstveneprovinci slaščiceYazd terso [[nakit]].izdelava Pomembenpreprog, delmajhnih prebivalstvapreprog, je''Kilim'' zaposlen(posebna tudivrsta vkosmate drugihgrobe gospodarskihpreproge), panogah kot je[[žamet]], [[kmetijstvobrokat]], mlečni''Chador'' izdelkišali, predelavarobci, kovin''Jim'' in(ročni proizvodnjabombažno strojev.tkanje Tukajblaga), imajo''Damask'' sedež(tkane številnesvilene gospodarske družbeniti), ki''Ejrami'' sodelujejo(ročno vtkane rastočitkanine), industriji''Dandani'' informacijskihali tehnologij,''Gol-e predvsemKhord'' (material za proizvodnjoZoroastrsko primarnihblago), materialovkašmir, zavese, ''Zilou'' (kablimanjše inpreproge), usnjeni izdelki (sedlo, priključkitorbe)., Trenutnoodeje, jelončenina, Yazdukeramika, največjiploščice proizvajalecin [[Optično''Giveh'' vlakno|optičnih(lahka vlaken]]bombažna vpoletna Iranuobutev).
 
''Zilou'' tkanje sega v pred-islamsko obdobje, proizvodnja keramike sega v 6. ali 7. stoletje pred našim štetjem, izdelava ploščic sega 700 let nazaj.
 
Imajo tudi precej industrije [[Keramika|keramik]]e in gradbenih materialov in edinstvene slaščice ter [[nakit]]. Pomemben del prebivalstva je zaposlen tudi v drugih gospodarskih panogah kot je [[kmetijstvo]], mlečni izdelki, predelava kovin in proizvodnja strojev. Tukaj imajo sedež številne gospodarske družbe, ki sodelujejo v rastoči industriji informacijskih tehnologij, predvsem za proizvodnjo primarnih materialov (kabli in priključki). Trenutno je Yazdu največji proizvajalec [[Optično vlakno|optičnih vlaken]] v Iranu.
 
Slaščičarne[[Slaščičarna|Slaščičarn]]e iz Yazda so poznane po celotnem Iranu in pomemben vir turizma v mestu. DelavniceSlaščičarji (strokovnjaki ali ''khalifeh'') skrbno čuvajo svoje recepte kot največjo skrivnost. Veliko zasebnih družinskih podjetij že več generacij dela v slaščičarstvu. ''Baghlava'' (pecivo običajno izrežemo v obliki romba), ''ghotab'' (neke vrste bonbon) in ''pashmak'' (sladkorna pena) so najbolj priljubljene sladice[[Slaščica|slaščic]]e v mestu, druge so še: Laz-e Bidmeshk (z egiptovsko vrbo ali [[Mandljevec|mandlji]]), Laz-e Pesteh (s pistacijo), Nan-Berenji (vrsta riževe sladice) in hadži-badam (slaščica, ki vsebuje oluščene mandlje), ...
 
Leta 2000 je bil v Yazdu odprt Muzej vode; <ref>[http://www.qanat.info/en/museam.php] {{dead link|date=December 2013}}</ref> eksponati predstavljajo razne naprave in zgodovinske tehnologije povezan z vodo.
Vrstica 238 ⟶ 251:
{{commons|Yazd}}
* [http://www.yazd.com/ Encyclopedia Iranica]
* [http://ibchamber.org/old-site/Magazine%208/yazd.htm Yazd, mesto hladilnih stolpov ali lovilcev vetra]
 
[[Kategorija:Mesta v Iranu]]