Savinja: Razlika med redakcijama

odstranjenih 4.359 zlogov ,  pred 6 leti
m (Popravljen samo en znak.)
|}
 
ERIK JE PUSSY
== Poplave ==
Ljudi ob Savinji in njenih pritokih pogosto prizadenejo [[poplava|poplave]], ki se pojavljajo bodisi ob močnih poletnih neurjih (npr. poplava v Celju 4. in 5. junija 1954) ali dolgotrajnejših jesenskih deževjih (1. novembra 1990).
 
V Zgornji Savinjski dolini so poplave izrazito hudourniške, odnašajo mostove, jezove, ceste, stanovanjske in druge objekte, z najrazličnejšim plavjem pa zasipljejo poplavno ravnico (najhujše razdejanje je povzročila poplava 1. novembra 1990).
 
V Spodnji Savinjski dolini je človek z regulacijskimi deli ter gradnjo protipoplavnih nasipov sicer preprečil razlivanje poplavnih voda po obsežni poplavni ravnici na levem bregu Savinje od Šempetra v Savinjski dolini do Celja. Negativne posledice tega so hitrejši rečni tok po regulirani strugi, močnejše erozijsko delovanje ter hitrejši dotok večjih količin vode in plavja v Celje in Laško, ki sta zaradi poplav najbolj ogrožena. Zlasti lega Celja je z vidika poplav izrazito neugodna, saj se tu poplavnim vodam Savinje pridružijo še vode Hudinje, Voglajne in Ložnice; samo v zadnjih sto letih je mesto doživelo devet velikih poplav.
 
Savinja je poplavljala že v davnini in je nekje v poznorimski dobi močno prizadela takratno [[Claudia Celeia|Celeio]], ko je verjetno prestavila strugo na južno stran mesta, približno v sedanjo strugo. Prej je tekla severno od takratne naselbine <ref>Krempuš, Robert, Novšak, Matjaž, Tomažič, Simona (2005). ''[http://www.arhej.com/datoteke/Pdf/mohorjev-koledar.pdf Nova spoznanja o urbanistični zasnovi rimske Celeje]''. Mohorjev koledar 2005, str. 173-177. Pridobljeno dne 9. november 2013.</ref> <ref name="orozen1956">Orožen, Janko (1956). ''Zgodovinski pregled regulacije Savinje in njenih pritokov''. Kronika, 4, 1, str. 15-20.</ref>
 
V zgodovinskih virih sta prvi zabeleženi poplavi leta 1496 in 1497, od velike poplave leta 1672 pa se je do danes ohranila označba na Vodnem stolpu v Celju.<ref name="orozen1956"/> Pred regulacijskimi deli v drugi polovici 19. st. je Savinja v Celju in Laškem poplavljala kar 15-krat (mdr. 1847 in 1851)<ref name="orozen1956"/>. Regulacije so sicer precej zmanjšale obseg poplav v Spodnji Savinjski dolini, močno pa se je povečala nevarnost poplav v Celju in Laškem <ref>Pristovšek, Blaž (1934). ''Regulacijski problem Savinje.'' Kronika slovenskih mest, 1, 3, str. 217-221.</ref>. Tako je bilo v 20. st. kar sedem hudih poplav, ki so povzročile ogromno škodo in tudi človeške žrtve (16.11.1901, 12.11.1925, 8.8.1926, 23.-24.9.1933, 4.-5.6.1954, 1.11.1990, 4.-5.11.1998). Vse do poplav leta 1954 je bilo vsakič najbolj prizadeto Celje, poplava 1990 je poleg Celja močno prizadela tudi Zgornjo Savinjsko dolino in Laško, novembrska poplava 1998 pa je naredila najhujše opustošenje v Laškem, podobno poplavi 22.8.2005 in 18.-19.9.2010. <ref>Kolbezen, Marko (1991). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – I.'' Ujma, 5, str. 146-149.</ref>
<ref>Kolbezen, Marko (1992). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – II.'' Ujma, 6, str. 214-219.</ref>
<ref>Kolbezen, Marko (1993). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – III. Povodenj v porečju Savinje junija 1954.'' Ujma, 7, str. 81-84.</ref>
<ref>Košak, Matic (2010). ''[http://mvd20.com/LETO2010/R3.pdf Poplavna nevarnost mesta Laško].'' Mišičev vodarski dan 2010, str. 20-23. Pridobljeno dne 9. november 2013.</ref>
<ref>Komac, Blaž, Natek, Karel, Zorn, Matija (2008). ''Geografski vidiki poplav v Sloveniji.'' Založba ZRC, 180 str. Ljubljana. COBISS 241975296</ref>
<ref>''Mesto v objemu voda. Poplave v Celju v 20. stoletju'' (2005). (Bojana Aristovnik, ur.). Zgodovinski arhiv Celje, 103 str. COBISS 219255040.</ref>
 
Od leta 2012 poteka obsežen projekt ''Zagotovitev celovite poplavne varnosti na porečju Savinje'', ki bo stal 45,5 mil. evrov in ga v višini 85 % financira Evropska unija iz kohezijskih skladov. V prvi fazi 2012–2015 naj bi izvedli lokalne ukrepe za protipoplavno zaščito najbolj ogroženih delov Celja, Vojnika, Laškega in Luč, do zaključka projekta leta 2023 pa naj bi bila v drugi fazi projekta "... poplavna varnost Celja in Laškega pred 100-letnimi vodami dosežena ... z izvedbo celovitih ukrepov ..." <ref>[http://www.porecje-savinje.si/ Porečje Savinje]. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Pridobljeno dne 9. november 2013.</ref>
 
== Kakovost vode ==
Brezimni uporabnik