Taifa: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: thumb|Taife leta 1037 thumb|Taife leta 1080 '''Taifa''' (arabsko طائفة,... |
Zgodovina, viri |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Reinos de Taifas en 1037.svg|thumb|Taife leta 1037]]
[[Slika:Reinos de Taifas en 1080.svg|thumb|Taife leta 1080]]
'''Taifa''' ([[arabščina|arabsko]] طائفة, [[DIN 31635|DIN]] ṭā'ifa, mn. طوائف, DIN ṭawā'if, [[španščina|špansko]] reinos de taifas) je bila ena od devetintrideset državic, večinoma kraljestev in emiratov, ki so razglasile svojo neodvisnost po strmoglavljenju [[kalif]]a Hišama III. iz [[Umajadski kalifat|Omajadske dinastije]], in razpadu [[Kordovski kalifat|Kordovskega kalifata]] leta 1031.
Vrstica 9 ⟶ 8:
Pojem ''taifa'', ki v arabščini pomeni skupina, stranka ali frakcija, se je prvič pojavil v arabskem zgodovinopisju. Nanašal se je na kraljestva [[diadohi|diadohov]] in je imel negativen prizvok.<ref>R. Ohlhoff (1997), ''Von der Eintracht zur Zwietracht? Die Geschichte des islamischen Spaniens im 11. Jahrhundert bei Ibn Bassām'', ISBN 3-487-11037-7.</ref>
==
===Izvor===
Izvor taif je treba iskati v upravni delitvi omajadskega Kordovskega kalifata, kot tudi v etnični sestavi vladajoče elite, v kateri so bili [[Arabci]], [[Berberi]], večinski iberski muslimani (''[[muladi]]'') in osvobojeni vzhodnoevropski [[suženjstvo|sužnji]].
Ko so v [[prva križarska vojna|prvi križarski vojni]] v poznem 11. stoletju evropski kristjani osvojili muslimanska ozemlja v [[Sirija|Siriji]] in okolici [[Jeruzalem]]a, so začeli krščanski vladarji s severa [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] prodirati proti jugu in osvajati muslimanski [[Al Andaluz]]. V Kordovskem kalifatu, ki je bil v tistem času ena od najbolj udarnih in najbogatejših evropskih držav, se je začela državljanska vojna (''fitna''), katere rezultat je bil njegov razpad na množico majhnih, med seboj sprtih državic – taif.<ref>J. Tolan (2013), ''Europe and the Islamic World: A History'', Princeton University press, str. 39-40.</ref>
Drugo obdobje taif se je začelo sredi 12. stoletja zaradi upadanja moči [[Almoravidi|Almoravidov]] in tretje v 13. stoletju zaradi upadanja moči [[Almohadi|Almohadov]].
Vladarji taif so v vseh obdobjih med seboj tekmovali ne samo za vojaški, ampak tudi za kulturni ugled in poskušali privabiti najslavnejše pisce in umetnike.
===Propad===
V omajadskem obdobju Al Andaluza so morala krščanska kraljestva s severa Iberskega polotoka kalifu pogosto plačevati davke, po razpadu kalifata na šibke rivalske emirate pa se je moč krščanskih kraljestev tako okrepila, da se je stanje obrnilo. Posebno močno je bilo Kastiljsko-leonsko kraljestvo, ki je začelo v taifah pobirati davke, imenovane ''parias''.
Emirji taif so zaradi svoje šibkosti dvakrat pozvali vojake iz severne [[Afrika|Afrike]], naj se pridejo borit proti krščanskim kraljestvom. Prvič so po padcu [[Toledo|Toleda]] leta 1085 za pomoč zaprosili Almoravide in drugič po padcu [[Lizbona|Lizbone]] leta 1147 Almohade. Oboji emirjem niso veliko pomagali, ampak so jih odstavili in njihova ozemlja priključili k svojim severnoafriškim imperijem.
Taife so pogosto najemale tudi krščanske [[najemnik]]e, ki so se bojevali tako proti krščanskim kot proti rivalskim muslimanskim kraljestvom. Najbolj dinamična taifa, ki je pred prihodom Almoravidov osvojila večino sosednjih, je bila Sevilla. Zelo močna je bila tudi Zaragoza, vendar so njo ovirale sosednje krščanske države izpod pod [[Pireneji|Pirenejev]]. Taife Zaragoza, Toledo in Badajoz so bile pred osamosvojitvijo obmejna vojaška okrožja Kordovskega kalifata.
==Sklica==
{{sklici|1}}
==Viri==
* G. Bossong (2007), ''Das maurische Spanien. Geschichte und Kultur'', Beck, München, ISBN 978-3-406-55488-9.
* A. Clot (2004), ''Das maurische Spanien. 800 Jahre islamische Hochkultur in Al Andalus'', Albatros, Düsseldorf, ISBN 3-491-96116-5.
* U. Haarmann, H. Halm, urednik (2001), ''Geschichte der Arabischen Welt'', 4. dopolnjena izdaja, Beck, München.
* W. Hoenerbach, urednik (1970), ''Islamische Geschichte Spaniens: Übersetzung der Aʻmāl al-a'lām und ergänzender Texte'', Artemis, Zürich/Stuttgart.
* M. Kremp, urednik (1996), ''Die Kleinkönige des islamischen Spanien: Texte zur Geschichte der Taifas des Andalus im 11. Jahrhundert'', Mediterranea, Frankfurt am Main, ISBN 3-00-000464-5.
* R. Ohlhoff (1999), ''Von der Eintracht zur Zwietracht? Die Geschichte des islamischen Spaniens im 11. Jahrhundert bei Ibn Bassām'', Olms, Hildesheim, ISBN 3-487-11037-7.
* D. Wasserstein (1985), ''The Rise and Fall of the Party Kings. Politics and Society in Islamic Spain (1002–1086)'', Princeton University Press, Princeton.
[[Kategorija:Bivše evropske monarhije]]
[[Kategorija:Zgodovina Španije]]
[[Kategorija:Zgodovina Portugalske]]
| |||
