Porabski Slovenci: Razlika med redakcijama

Ob [[demokracija|demokratičnih]] spremembah na Madžarskem so se razmere za manjšino nekoliko izboljšale. Oktobra [[1990]], po razpadu [[Demokratična zveza južnih slovanov na Madžarskem|Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem]], je bila v Gornjem Seniku ustanovljena [[Zveza Slovencev na Madžarskem]], ki ima sicer sedež v Monoštru. Ta zveza je [[1991|leto kasneje]] pričela izdajati štirinajstdnevnik »Porabje«, še eno leto kasneje pa je madžarska [[televizija]] pričela s predvajanjem 25 minutne oddaje »Slovenski utrinek« vsakih 14 dni. Leta 1993 je zakon 13 manjšinam, tudi slovenski, omogočil voljenje manjšinskih samouprav. Slovenci so jih najprej ustanovili v sedmih porabskih vaseh (sedež [[Državna slovenska samouprava|Državne slovenske samouprave]] je v Gornjem Seniku), pozneje pa še v [[Sombotel]]u (Szombathely), [[Budimpešta|Budimpešti]] (v obeh mestih deluje slovensko društvo) in [[Mosonmagyaróvár]]u. Leta [[1998]] so v [[Monošter|Monoštru]] odprli [[generalni konzulat]] Slovenije in Slovenski kulturno - informacijski center. 23. junija 2000 je na Radiu Monošter pričel oddajati vsakodnevni enourni program v slovenščini.

Po osamosvojitvi Slovenije je odprtje več [[mejni prehod|mejnih prehodov]] na Goričkem olajšalo stike manjšine s Slovenijo. Ob začetku [[1990.|90.]] let se je pojavila ideja [[železnica|železniške]] povezave med [[Murska Sobota|Mursko Soboto]] in [[Monošter|Monoštrom]] čez Porabje, vendar je bila proga nato iz ekonomskih in praktičnih razlogov speljana čez [[Hodoš]] in ob reki [[Zala (reka)|Zali]] proti vzhodu. Zato pa od leta [[2005]] obe mesti povezuje [[avtobus]]na proga. Pristop Slovenije in Madžarske v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta [[2004]] je stike še olajšal.