Krvna žila: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 2:
'''Krvna žila''' je cevast [[organ (biologija)|organ]], po katerem se pretaka [[kri]]. Skupna dolžina žil v [[Človek|človeškem]] telesu je okoli 96.500 [[Kilometer|km]], kar je mogoče zaradi velike razvejenosti [[obtočila|obtočil]].
Krvne žile so različnih tipov, zajemajo: [[arterija|arterije]], [[arteriola|arteriole]], [[kapilara|kapilare]], [[venula|venule]] in [[vena|vene]]. Po arterijah, ki so krepke in prožne teče [[kri]] iz [[srce|srca]], [[krvni tlak]] je v njih največji. Arteriole imajo mišične stene in spreminjajo premer, s tem pa povečajo ali zmanjšajo pretok krvi skozi določen predel. Kapilare so drobne žilice z izredno tanko steno in predstavljajo nekakšen most med arterijami, po katerih kri odteka iz srca, in venami, po katerih se vanj vrača. Kapilare omogočajo, da [[kisik]] in hranila preidejo iz krvi v [[tkivo|tkiva]], odpadne snovi pa iz tkiv v kri. Iztekajo se v venule, te pa nato v vene, ki vodijo nazaj v srce. Ker imajo vene tanko steno, a praviloma večji premer kot arterije, teče kri skoznje počasneje in pod bistveno manjšim tlakom.
== Oblikovanje žilja ==
Žilje se oblikuje z rastjo, razvojem in staranjem organizma. To oblikovanje imenujemo [[vaskularizacija]]. Pri razvoju vaskularizacije se razvijejo različne vrste žil, ki jih glede na njihov namen in delovanje na:
* [[Arterija|arterije]] ali žile odvodnice,
* arteriole,
* [[Vena|vene]] ali žile dovodnice,▼
* k[[:sl:Kapilara|apilare]] ali lasnice – lasasto žilje povezuje zadnje razvejitve arterij s prvimi vejami ven,
* venule,
* [[limfne žile]] ali mezgovnice – po njih se pretaka [[limfa]] ali mezga.
Žilje v času razvoja, rasti in staranja organizma doživlja mnoge spremembe zaradi fizičnih poškodb od [[Udarec|udarcev]], [[urez]]ov, [[Opeklina|opeklin]], [[Zmečkanina|zmečkanin]], [[Odrgnina|odrgnin]] ipd. Poškodbe lahko povzročijo različne vrste [[Trofija|trofij]] poimenovanih z raznimi medicinskimi imeni.
| |||