Pasargad: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
novo iz hr wiki
 
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
infopolje, slike
Vrstica 1:
{{Infobox Settlement
|name = Pasargad
|native_name = پاسارگاد
|alternate_name =
|image_skyline = CyrustheGreatTomb 22059.jpg
|imagealttext =
|caption = Grobnica Kira Velikega v Pasargadu
|map_type = Iran
|map_alt =
|latd = 30
|latm = 12
|lats = 00
|latNS = N
|longd = 53
|longm = 10
|longs = 46
|longEW = E
|coordinates_display = title
|location = Provinca Fars, [[Iran]]
|region =
|settlement_type = Naselje
|part_of =
|length =
|width =
|area =
|height =
|builder =
|material =
|built = 6. stoletje pr. n. št.
|abandoned =
|epochs = [[Ahaemenidsko Perzijsko cesarstvo]]
|cultures = [[Perzijci]]
|dependency_of =
|occupants =
|event =
|excavations =
|archaeologists = Ernst Herzfeld, Ali Sami, David Stronach
|condition = In ruins
|ownership =
|management =
|public_access =
|website = <!-- {{URL|example.com}} -->
|notes =
}}
{{Infobox World Heritage Site
| WHS = Pasargad
| Image =
| State Party = Iran
| Type = Kulturni
| Criteria = i, ii, iii, iv
| ID =
| Region = Azija in Pacifiška Azija
| Year = 2004 <small>(28th [[World Heritage Committee|session]])</small>
| Session =
| Link = [http://whc.unesco.org/en/list/1106 1106]
| locmapin = Iran
| latitude =
| longitude =
| map_caption =
}}
 
'''Pasargad''' (perz. پاسارگاد) je eno od glavnih mest [[Perzijsko cesarstvo|Perzijskega cesarstva]] v dobi vladavine iranske dinastije [[Ahemenidi|Ahemenidov]]. Bil je administrativno središče in letovišče perzijskih vladarjev [[Kir II.|Kira Velikega]] in [[Kambiz II.|Kambiza II.]], medtem ko je [[Darej I.|Darej I. Veliki]] ob koncu 6. stoletja pr. n. št. prenesel glavno mesto v [[Perzepolis]]. Pasargad je danes pomembno arheološko najdišče in eden od dvanajst [[Unescova svetovna dediščina|UNESCO-vih spomenikov svetovne dediščine]] v Iranu.
 
Vrstica 12 ⟶ 73:
 
=== Glavno mesto Perzije ===
[[Slika:Pasargad audience hall.jpg|mini|300px|desno|Dvorana za sprejeme (Apadana) v Pasargadu]]
Pasargad je bilo prvo glavno [[mesto]] Perzijskega cesarstva. Ustanovil ga je slavni Kir Veliki, začetnik Perzijskega cesarstva in dinastije Ahemenidov. [[Zgodovinar]] [[Strabon]] trdi, da je Kir izbral to lokacijo zaradi političnih razlogov, ker je tukaj porazil [[Medijci|Medijce]] (''Obleganje pasargadskega hriba'' in ''Bitka pri Pasargadu''), kot tudi, da je izbira lokacije estetski razlog, ker je dolina nekoliko povišana in obkrožena z vseh strani z gorami. Gradnja se je začela leta 546. pr. n. št. ali kasneje. Hitro je postal center cesarstva, ki se je raztezalo preko celotnega današnjega azijskega dela [[Bližnji vzhod |Bližnjega vzhoda]]; od [[Anatolija|Male Azije]] na zahodu do [[Indija|Indij]]e na vzhodu. Ne samo kot administrativno središče, Pasargad je služil tudi kot letovišče perzijskemu vladarju, zato so v njem zgradili številne vrtove ter sofisticiran sistem namakanja s pomočjo [[kanat]]ov. Mesto je dal kasneje nadgraditi tudi Kirov sin Kambiz II., ki je večino svojega življenja preživel za širjenje Perzijskega cesarstva v Afriki, posebno v [[Egipt]]u. Pasargad je bil glavno mesto vse do prihoda Dareja I. Velikega, ki je dal zgraditi novo mesto, ki bo spominjalo na njegovo ime, veličastni Perzepolis. <ref name="Pasargad (IranChamber.org)">[http://www.iranchamber.com/history/pasargadae/pasargadae.php Pasargad (IranChamber.org)]</ref> Darej je Pasargad (skupaj s Perzepolisom in [[Suza (Perzija)|Suzo]]) povezal s Kraljevsko cesto z lidijskim mestom Sard v Mali Aziji.
 
Vrstica 34 ⟶ 96:
 
== Tehnologija ==
[[Slika:Pasargadae Swallow-Tail Staples.jpg|desno|mini|250px|Konstruktivne kovinske sponke med kamnitimi bloki]]
Novejše raziskave gradbene tehnologije v Pasargadu so pokazale, da so perzijski inženirji zgradili mesto, ki je lahko zdržalo močne [[potres]]e tudi do 7. stopnje po [[Richterjeva potresna lestvica|Rihterjevi lestvici]].<ref>[http://www.payvand.com/news/05/feb/1133.html Payvand: ''Pasargadae Can Withstand Earthquakes'']</ref> Temelji zgradb v Pasargadu so zgrajeni s tehnologijo izolirane baze temelja, ki se danes uporablja pri gradnji modernih občutljivih objektov kot so nuklearne elektrarne, zaradi zaščite pred seizmičnimi aktivnostmi. Pomemben prispevek h graditeljstvu prestavlja tudi uporaba konstruktivnih kovinskih sponk med kamnitimi bloki. Tak konstruktivni sestav, skupaj z izolirano bazo temelja, ustvarja pogoje za gradnjo mnogo večjih in višjih ter tanjših konstruktivnih elementov, ki so svoj vrhunec doživeli v Perzepolisu. Tam so bili stebri visoki celo 20 m, kar je najvišje glede na višino najtanjših stebrov antične dobe, razponi med stebri dimenzije 8,65 m so prav tako večji od katerekoli zgradbe te dobe. Velik prispevek perzijskih inženirjev je tudi na področju oskrbe z vodo s tako imenovanimi kanati, ki so jih skopali globoko v gore in z njimi dovajali in zagotavljali svežo vodo. Zahvaljujoč temu vodovodnemu sistemu in znanjem kontroliranja tlaka, so v pasargadskih vrtovih zgradili premočrtni kanal dolžine skoraj 1000 m vzdolž katerega so se svakih 16 m nahajale majhne fontane.
 
Vrstica 52 ⟶ 115:
== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Pasargad}}
 
* [http://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=1106 Svetovna dediščina UNESCO]
* [http://www.iranchamber.com/history/pasargadae/pasargadae.php Pasargad]
* [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/445387/Pasargadae Pasargad v Enciklopediji Britanici]
 
[[Kategorija:Mesta v Iranu]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Iranu]]
[]