Veselje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Dodala sem pododstavek veselje in ples. |
|||
Vrstica 122:
Perry, Hendler in Shaman-Tsoory (2012)<ref><span style="color: rgb(34, 34, 34); font-family: arial, sans-serif; line-height: normal; text-align: justify; background-color: rgb(255, 255, 255);">Perry, D., Hendler, T., Shaman-Tsoory, S. G. (2012). Can we share the joy of others? Emphatic neural responses to distreee</span>''vs ''<span style="color: rgb(34, 34, 34); font-family: arial, sans-serif; line-height: normal; text-align: justify; background-color: rgb(255, 255, 255);">joy. </span>''Social Cognitive and Affective Neuroscience,7, ''<span style="color: rgb(34, 34, 34); font-family: arial, sans-serif; line-height: normal; text-align: justify; background-color: rgb(255, 255, 255);">909–916.</span><br>
</ref> pa so odkrili, da kljub temu, da v obeh primerih deluje isti del možganov, intenziteta možganske aktivnosti ni enaka pri empatiji vezani na veselje in empatiji vezani na žalost sočloveka. Raziskava dokazuje, da je človek bolj sposoben sočustvovanja z ljudmi, ki so v negativnem položaju, kot z ljudmi, ki so v pozitivnem položaju. Take rezultate bi se dalo razložiti s stališča evolucije. Empatija se je po mnenju nekaterih znanstvenikov razvila zato, da bi zaščitila ranljivejše posameznike (npr. potomstvo). S tem, da pomagaš nekomu v negativni situaciji, povečaš možnosti, da bo tudi on pomagal tebi, ko bo situacije obrnjena. Empatija s pozitivnimi čustvi torej za posameznika ni posebej koristna, medtem ko empatija z negativnimi čustvi vodi v nudenje pomoči, ki se navadno splača za oba vpletena
== Veselje in ples ==
Psihologi ugotavljajo, da smo ljudje iz plesnega gibanja sposobni razbrati osnovna čustva.
Antonia Camurri, Ingrid Lagerlöf in Gualtiero Volpe<ref>Camurri, A., Lagerlöf, I., Volpe G. (2002). Recognizing emotion from dance movment: comparison of spectator and
automated techniques. International Journal of Human-Cumputer Studies, 59, 213-225
</ref> je izšel leta 2002 in predstavlja eksperiment, s katerim so raziskovali kateri telesni gibi so najbolj vključeni v plesalčevo izražanje pri prepričevanje publike med plesno predstavo. Druga točka eksperimenta je vsebovala merjenje in analiziranje gibov, ki so jih razvrstili v kategorije glede na emocije, ki so jih spodbudile. V tretji točki eksperimenta pa so testirali zbrane modele in algoritme za analizo tako, da so primerjali njihove ocene s ocenami gledalcev enake plesne predstave. Pri veselju so je pokazalo občutno višje ocenjevanje pri šestih predstavah, čeprav je v štirih od desetih plesih šlo za mešanje veselja in jeze. Veselje je doseglo tretjo najvišjo stopnjo prepoznavnosti, takoj za žalostjo in jezo. Rezultati so prav tako pokazali, da ima veselje nizke vrednosti indeksa krčenja (ang. contraction index, CI) v primerjavi z ostalimi emocijami. Prav tako so avtorji raziskave ugotovili, da je za veselje, nasprotno od žalosti značilno tekoče gibanje, kar je bilo ugotovljeno preko merjenja količine gibanja (ang. quantity of motion, QoM).
== Viri in literatura ==
{{Reflist|colwidth=40em}}
| |||