Peter Veliki: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Engelbert (pogovor | prispevki)
m dewiki letnic, dp
Vrstica 4:
[[Slika:Birth of Peter the Great.jpg|thumb|200px|Rojstvo Petra Velikega, [[Boris Artemjevič Čorikov|Čorikov]], [[19. stoletje]]]]
 
Peter Veliki je bil ruski car med letoma [[1682]] in [[1725]]. Po vrnitvi s potovanja po zahodni [[Evropa|Evropi]] je želel prenoviti takrat v vseh pogledih zaostalo [[Rusija|Rusijo]]. V [[druga nordijska vojna|drugi nordijski vojni]] ([[1700]]-[[1721]]), je Rusija osvojila strateško pomembna območja ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]]. Prav na tem mestu je Peter leta [[1703]] simbolno ustanovil [[mesto]] [[Sankt Peterburg]], ki je leta [[1712]] postalo [[prestolnica]] Rusije in to ostalo do [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] [[1917]]. Z ustanovitvijo mesta so se Petru uresničile sanje, da bi Rusija imela pomembno evropsko [[pristanišče]] in [[mornarica|mornarico]].
 
Za njegovo vladavino je značilno zgledovanje po zahodnoevropskih [[vladar]]jih in pomembne prenove, ki so se dotikale vseh plasti [[družba|družbe]].
Vrstica 12:
=== Otroštvo in mladost ===
 
Peter se je rodil v [[Moskovski kremelj|moskovskem]] [[kremelj|Kremlju]]. Njegov oče, car [[Aleksej I. (Rusija)|Aleksej I. Mihajlovič]] je imel številno potomstvo. S prvo ženo [[Marija Miloslavska|Marijo Miloslavsko]] je imel pet sinov in osem hčera. Njegova mati [[Natalija Kirilovna Nariškina]] je bila Aleksejeva druga žena in Peter je bil njen prvorojenec. Ko se je rodil, sta bila od Aleksejevih sinov živa le [[Fjodor III. (Rusija)|Fjodor III. Aleksejevič]] in Ivan. Aleksej je imel z Natalijo Nariškino nato še dve hčeri. Po njegovi smrti leta [[1674]] ga je nasledil Fjodor III. Ker je po osmih letih vladavine umrl brez potomcev, se je med družinama Miloslavskih in Nariškinih začel boj za nasledstvo. Čeprav je [[Duma]] odločila v prid Nariškinih in desetletnega princa Petra, je tej odločitvi sledil [[državni udar]]. V njem je bilo pobitih veliko Petrovih sorodnikov, kar je posledice pustilo tudi na mladem princu. Oblast je prevzela Aleksejeva hči iz prvega zakona Sofija, ki je vladala kot [[regent]] v imenu svojega brata [[Ivan Aleksejevič|Ivana]] in polbrata Petra.
 
[[Slika:Young Peter the Great of Russia.jpg|thumb|left|Mladi Peter s kraljevskimi insignijami]]
 
Takoj potem, ko je zasedla mesto regentinje, je Sofija desetletnega Petra in njegovo mater izgnala v [[dvorec Preobražensko]] nedaleč od Moskve. Tu je bil Petrov [[dom]] večino časa do njegovega sedemnajstega leta, čeprav je veliko časa prebil zunaj njega. Zaradi vladarskih obveznosti je moral pogosto oditi v Kremelj, kjer je sprejemal [[tujci|tuje]] odposlance in sodeloval pri drugih [[politika|političnih]] zadevah [[država|države]]. To je carjeviča dolgočasilo. Bolj ga je zanimala [[vojska]], predvsem všeč so mu bile [[ladja|ladje]]. S pomočjo tujih [[učitelj]]ev (predvsem [[Nemci|Nemcev]] in [[Nizozemci|Nizozemcev]]), si je pridobil osnovno vedenje o [[ladjedelništvo|ladjedelništvu]], ki ga je pozneje še poglobil. Ti [[učitelj]]i so k njemu prihajali iz moskovskega [[predmestje|predmestja]] [[Nemeckaja sloboda]], kjer so [[priseljenci]] z [[zahod]]a živeli kot v [[geto|getu]]. Peter je rad zahajal sem, saj je bil tako najlažje v stiku z zahodnim svetom, nad katerim se je navduševal. Med tamkajšnjimi prebivalci si je pridobil tudi dobre [[prijatelj]]e.
 
Še kot mlad deček je Peter s svojimi tovariši sestavil vojaške [[polk]]e, s katerimi je uprizarjal [[bitka|bitke]] in [[manever|manevre]] v malem. Te polke so sestavljali fantje iz nižjih slojev, poveljevali pa so jim [[plemstvo|plemiški]] [[sin]]ovi. Njihovo število se je postopoma večalo. Tudi pri tej dejavnosti so Petru z nasveti in svojim vedenjem pomagali strokovnjaki z zahoda. Tako se je mladi vladar naučil vsega, kar mora [[vojskovodja]] vedeti o vojski in vojaški taktiki. Sofijo, ki je vedela za vse to, so Petrove vojaške igrice in zanimanje za ladjedelništvo le še bolj prepričevali, da se mladi [[Romanovi|Romanov]] ne zanima za vladanje.
Vrstica 24:
=== Prevzem oblasti ===
 
[[27. januar]]jajanuarja [[1689]] se je Peter poročil z dvajsetletno plemkinjo Jevdokijo Lopuhino, vendar je bila ta poroka za Petra zgolj carska formalnost. V tem času je imel namreč preveč drugih skrbi. Sofija se je odločila, da bo carjeviča dala umoriti, kar pa je Peter izvedel dovolj zgodaj, da se je umaknil iz Preobraženskega v samostan Trojica - Sergejevo, s seboj pa vzel še svoje vojaške polke. Ko je iz Sofijine na njegovo stran prestopila še večina strelcev carske vojske (vojaška enota), se je Sofija morala vdati. [[6. oktober|6. oktobra]] 1689 je Peter vkorakal v Moskvo in zasedel prestol skupaj s Sofijinim duševno bolnim bratom Ivanom. Sofijo je Peter pustil pri življenju in jo izgnal v samostan, sam pa je pri sedemnajstih letih postal polnopravni sovladar.
 
=== Zadnja leta ===
Vrstica 30:
Zadnja leta kraljevanja Petra Velikega so zaznamovale nove reforme. Leta 1721, po sklenitvi miru s Švedsko, ga imenujejo za imperatorja vse Rusije (nekateri mu svetujejo, naj prevzame naziv imperatorja Vzhoda, vendar on tega ne sprejme). Imperatorski oziroma cesarski naziv priznajo samo Poljska, Švedska in Prusija, ostali absolutistični vladarji pa ne. Veliko vladarjev se je balo, da bo Peter Veliki razglasil svojo oblast nad njimi, kot je nekoč storil cesar Svetega rimskega cesarstva z vsemi krščanskimi narodi.
 
Peter I. reformira tudi vlado ruske [[Pravoslavje|pravoslavne Cerkve]]. Tradicionalna vrhovna figura Cerkve je bil moskovski [[patriarh]]. Ko je leta16. oktobra 1700 umrl patriarh zmanjkaAdrian, Peter ne imenuje novega, temveč namestnika, ki bo odslej opravljal vsa dela. Leta 1721 pa ustanovi Sveto Sinodo, to je koncil desetih duhovnikov, ki prevzamejo vlogo patriarha oz. namestnika.
 
Leta 1722 Peter ustanovi nov hierarhični red za plemstvo, ki ga poznamo kot Tabelo Rangov. V njej so določeni družbeni stanovi, ki so formalno pogojeni od sloja, v katerem se posameznik rodi. Peter trdi, da pozicijo določa zasluga v služenju cesarju. S tem želi bojarom odvzeti oblast. Z istim namenom je že pred nekaj leti ukinil zborovanje plemstva ter ga nadomesti s senatom z desetimi člani, ki jih sam imenuje.
Vrstica 91:
{{Wikislovar}}
{{Zbirka|Category:Peter I of Russia|Peter Veliki}}
 
{{Normativna kontrola|VIAF= 30329184}}
 
[[Kategorija:Rojeni leta 1672]]