Gazele: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodala sem besedilo |
uredila sem sklice |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Prešern-Goldenstein.jpg|thumb|France Prešeren|186x186px]]
'''''Gazele''''' so pesniška zbirka slovenskega pesnika [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Cikel sedmih gazel je nastal leta [[1832]], Prešeren jih je namenil za objavo v četrtem zvezku ''[[Krajnska čbelica|Krajnske čbelice]]'', kjer pa so lahko zaradi [[cenzura|cenzurnih]] težav izšle šele leta 1834. Pred tem so bile objavljene 13. julija 1833 v posebni prilogi lista ''[[Illyrisches Blatt]]''. Tu so izšle pod motom iz ljudske pesmi »Ljubezen je bila/ ljubezen še bo/ ko tebe in mene/ na svetu ne bo«. To geslo je Prešeren v Poezijah izpustil, za ''Krajnsko čbelico''<ref>[[Kranjska čbelica]]; je bil pesniški zbornik namenjen izobražencem.</ref> mu ga je črtala cenzura. Gazele so prve izvirne pesmi te vrste v slovenščini, medtem ko so prvi slovenski prevodi nemških gazel bili natisnjeni leta 1831.
V ''Gazelah'' se je Prešeren razvil v pristnega ljubezenskega lirika.Gazele so sredstvo, s katerim hoče Prešeren razglasiti ljubičino ime med Slovenci, v zlatih črkah. Ta izraz pomeni to, kar so čutili doslej skoraj vsi bralci in razlagalci, neminljivo, večno lepo poezijo. Kar je v prejšnjih ljubezenskih pesmih obljubljal, to je v ''Gazelah'' izpolnil. Čeprav jih je zasnoval kot ljubezensko poslanico, jih je napolnil z mnogo širšo in objektivnejšo vsebino. To je bila prva izpoved brezpogojne ljubezni v naši literaturi in je za to oznanila rojstvo modernega slovenskega človeka.▼
▲so sredstvo, s katerim hoče Prešeren razglasiti ljubičino ime med Slovenci, v zlatih črkah. Ta izraz pomeni to, kar so čutili doslej skoraj vsi bralci in razlagalci, neminljivo, večno lepo poezijo. Kar je v prejšnjih ljubezenskih pesmih obljubljal, to je v ''Gazelah'' izpolnil. Čeprav jih je zasnoval kot ljubezensko poslanico, jih je napolnil z mnogo širšo in objektivnejšo vsebino. To je bila prva izpoved brezpogojne ljubezni v naši literaturi in je za to oznanila rojstvo modernega slovenskega človeka.
== Oblikovna analiza ==
=== Oblika gazel ===
[[Gazela (pesem)|Gazela]] je pesniška oblika in sicer lirska pesem<ref>[[lirska pesem]]
</ref>. Sestavlja jo od šest do trideset verzov in ni deljena na kitice. Vsebina je svobodna, velikokrat opeva ljubezen. V pesmi ne prevladujejo le predmetne sestavine(okolje, liki) temveč tudi miselne in čustvene, ter človekov notranji svet in duševno stanje. Rima prvega verznega para se ponavlja v sodih verzih, lihi so nerimani. Vsak verzni par predstavlja smiselno enoto.Vsebuje lahko tudi refren, pogosto tudi notranjo rimo. === Prešernove Gazele ===
Prešeren je pri oblikovanju Gazel sledil zgledom - z zmeraj isto rimo v prvem in drugem, nato v vsakem sodem verzu, vendar z zelo raznovrstno uporabo različno dolgih verzov in razpostavo rim: prva (štirinajstzložni verz), tretja (šestnajstzložni verz), peta (štirinajstzložni verz) in šesta gazela (petnajstzložni verz) uporabljajo notranjo rimo z refrenom za rimo, medtem ko se v drugi (desetzložni verz), četrti (šestnajstzložni verz) in sedmi gazeli (štirinajstzložni verz) rima konča brez refrena. Motivi in teme so od gazele do gazele različni, vendar v enakomernem tonu optimističnega snubljenja. Tudi glede na obliko so Gazele velika umetniška zmaga: orientalska forma je zaživela v njih v poplemenitenem slovenskem izrazu in zadihala v lepoti občečloveške ljubezenske poezije najbolj intimne in čiste vrste.
== Vsebinska analiza ==
Vrstica 227 ⟶ 225:
=== VII ===
»Prijatelj Pindarovi odi«: [[Pindar]] je bil pesnik slavnostnih pesmi v čast športnim zmagovalcem in vladarjem, zloženih v zapletenih ritmičnih oblikah. »Kaj za Vodnikom ne hodi«: za poezijo Valentina Vodnika so bile značilne [[alpska poskočnica|alpske poskočnice]].<ref>[[Alpska poskočinica]]</ref>
== Viri ==
Vrstica 241 ⟶ 239:
== Opombe in sklici ==
<references />
== Zunanje povezave ==
* [http://lit.ijs.si/preseren.html#65 Prešeren - Gazele]
| |||