Relikvija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Krščanstvo: + |
m →Krščanstvo: pp |
||
Vrstica 13:
[[Kristjan]]i so že od začetka krščanstva posebej častili ostanke [[mučenec|mučencev]], pozneje pa tudi drugih [[svetnik]]ov. Pogosto so kristjani pripisovali relikvijam svetnikov čudodelno moč in jih s tem povzdigovali v nekakšne magične predmete. Tak odnosu do relikvij je mejil na [[idolatrija|idolatrijo]], proti čemer so nastopili številni [[protestanti]], zato v protestantskih skupnostih po navadi ne častijo relikvij. Protestanti so v 16. stoletju uničili veliko število relikvij in relikviarijev. Tudi v [[katolištvo|katolištvu]] se je pozneje odnos do relikvij nekoliko umiril. Ob relikvijah se katoliški verniki spominjajo svetnikov in njihovih slavnih del ter se jim priporočajo v molitvi.
O relikvijah govori sicer že [[Sveto pismo]]. Njihova neposredna čudodelnost je opisana že v Stari zavezi. V [[2. knjiga kraljev|2. knjigi kraljev]] je opisan dogodek, ki se je pripetil kmalu po smrti preroka [[Elizej]]a: »''Potem je Elizej umrl in so ga pokopali. V začetku leta so prihajala v deželo moábska roparska krdela. Ko so nekoč pokopavali nekega moža, glej, so zagledali roparsko krdelo. Moža so vrgli v Elizejev grob in se razšli. Ko pa se je mož dotaknil Elizejevih kosti, je oživel in se postavil na noge'' ({{Bibl|2 Kr 13,20-21}}).« Že Mojzesova postava na mnogih mestih govori o vplivu, ki jih imajo predmeti, če se jih je človek samo dotaknil. Tako so bili Judje
== Antične relikvije ==
| |||