Prostozidarstvo: Razlika med redakcijama

'''Prostozidárstvo''' (''tudi'' '''masónstvo''' ali '''framasónstvo''') je mednarodno »[[bratstvo|bratsko]]« [[društvo]]. [[prostozidar|Člani tega društva]] se združujejo v posameznih enotah - [[loža]]h, in si delijo podobne ideale [[morala|moralne]] in [[metafizika|metafizične]] narave.

Prostozidarstvo kot gibanje nima določenega stalnega načrta, ampak prilagaja način svojega delovanja trenutnim razmeram v [[svet]]u. Zaradi tega se pojavljajo različna [[tolmačenje|tolmačenja]] o opredeljenosti te [[organizacija|organizacije]], tako do [[religija|religije]], kot do drugih [[nazor]]skih vprašanj. Okoliščine, v katerih delujejo posamezne lože [[država|držav]] sveta, narekujejo odklone od globalne prostozidarske miselnosti, ki v osnovi sloni na [[subjektivnost]]i in [[misticizem|misticizmu]], zato je težko podati njeno stvarno podobo. Mehanizem prostozidarstva temelji na [[skrivnost]]ih, zato tudi [[član]]i lož, ki so večinoma organizirane tajno (z redkimi izjemami, kot so [[Združene države Amerike|ZDA]]) niso popolnoma poučeni o njihovem delovanju. Tako je nastalo mnogo različnih tolmačenj in [[legenda|legend]] o nastanku te organizacije. Uradno naj bi nastala leta [[1717]] v [[London]]u, mnogi pa postavljajo datume tudi v predcivilizacijska obdobja. V globalnem smislu ni vrhovne avtoritete, ki bi za vse lože in ob vsakem času predpisovala obvezen [[nauk]]. Sorodnosti med ložami se kažejo v interpretaciji [[simbol]]ov, ki so ključnega pomena v njihovem delovanju. Pravi cilji in nameni so poznani samo redkim izbrancem, ki zaupanih skrivnosti ne izdajajo. Zaradi takega načina delovanja se pogosto pojavljajo obsodbe javnosti, ki ji »''nevidna roka, ki povsod plete mreže''« ni pogodu. O prostozidarstvu kot [[pojav]]u, ki privlači in odbija duhove, pišejo mnogi pisci. Objektivnost tovrstne [[literatura|literature]] je večinoma vprašljiva, saj sam [[ustroj]] te organizacije preprečuje nepristranskost oziroma točnost podatkov.

[[Slika:freemasons.hall.london.arp.750pix.jpg|thumb|right|Dom Velike združene lože Anglije v Londonu.]]

 

== Organizacija ==

[[Velika loža|Velike lože]] in [[Veliki orient]]i so neodvisna in suverena telesa, ki pokrivajo določeno območje v državi, zvezni državi oz. v nekem območju. Glavnega sveta, ki bi predsedoval vsem prostozidarskim ložam ni. Obstajata dve večji veji prostozidarstva: »regularne« Velike lože, ki jih priznava [[Združena velika loža Anglije]] in liberalni Veliki orienti, ki jih priznava [[Grand Orient de France]]. Kakorkoli, obstajajo izjeme. Nekatere Velike lože priznava Francoski Veliki orient, nekatere oriente pa Angleška loža.

 

== Avstro-Ogrska ==

V [[18. stoletje|18.stoletju]] je postala ta organizacija, ki se je tedaj še ni držal zlovešč pridih nedovoljenega skrivnega manipuliranja s politično in [[ekonomija|ekonomsko]] močjo in svetovnega zarotništva, ena od gonilnih sil [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]]. Celo [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] je bil gibanju sprva naklonjen (nekaj kasneje je bilo prostozidarstvo predvsem zaradi delovanja [[monarhija|protimonarhistično]] usmerjene [[Bavarska|bavarske]] lože ''Iluminatov'' prepovedano v vseh habsburških deželah). Mnogi njegovi uradniki in politični sodelavci so bili prostozidarji.

 

[[Slika:Freimaurer Initiation.jpg|thumb|200px|Prostozidarski obred v 18. stoletju.]]

Prva loža je bila v [[Avstrija|Avstriji]] odprta na [[Dunaj]]u leta [[1742]] kot [[Velika loža Nemčije]]. Pod pritiskom [[Rimskokatoliška cerkev|cerkve]] je bilo prostozidarstvo prepovedano, loža pa je prenehala z delovanjem. Po letu [[1762]] pa so se ponovno začele pojavljati lože v Avstriji, na [[Češka|Češkem]], [[Madžarska|Madžarskem]] in v [[Transilvanija|Transilvaniji]], ki so se poimenovale kot »neodvisne lože« od »Velike lože« v [[Berlin]]u. Leta [[1784]] so te neodvisne lože oblikovale Veliko ložo Avstrije s sedežem na [[Dunaj]]u, čeprav je bila to v resnici majhna mestna loža.

 

== Ustanovitve lož v samostojni Sloveniji ==

Predpogoj za ustanovitev ''Velike lože'' je, da morajo predhodno v [[država|državi]] obstajati vsaj tri prostozidarske lože.

* [[5. oktober|5. oktobra]] [[1996]] sta bili ustanovljeni pravi in popolni loži ''Dialogus'' in ''Žiga Zois''

* [[16. oktober|16. oktobra]] [[1998]] je bila vnešena Luč v pravo in popolno ložo ''Arcus''.

Najslavnejši slovenski prostozidar je bil [[Jurij Vega]], ki so ga našli utopljenega na [[Dunaj]]u. Njegova smrt do danes ni bila pojasnjena in raziskana.

 

Stopnje članov lože so odvisne od tega, v okviru katerega [[ritual (prostozidarstvo)|rituala]] je loža ustanovljena. V [[Evropa|Evropi]] sta poznana dva: ''Stari in sprejeti prostozidarski škotski ritual'' (33 stopenj) in ''Francoski ritual'', ki ima polovico manj stopenj. Stopnje po ''Škotskem ritualu'' so sledeče:

 

 

== Monografske publikacije slovenskih piscev ==

# [[France Kidrič]]: (knjižica ni v [[COBISS]]-u)

# [[Ivan Ahčin]]: ''Prostozidarstvo.'' [[Zveza fantovskih odsekov]], Ljubljana, [[1941]].

 

== Glej tudi ==

* [[:Kategorija:Prostozidarske velike lože|Prostozidarske velike lože]]

 

== Zunanje povezave ==

* [http://www.prostozidarstvo.si Uradna internetna stran Velike Lože Slovenije], z enako vsebino tudi na [http://www.velika-loza-slovenije.si] in [http://www.gl-slovenia.org]

* [http://www.ugle.org.uk/provinces/olodges/euro.htm Zemljevid sveta Velikih Lož]