Michael Ende: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Hiperpovezava
Vrstica 24:
== Življenje ==
 
Michael Ende je bil sin surrealističnega slikarja Edgarja Endeja in njegove žene Luise Bartholoma. Začetek svojega življenja je preživel v mestnih predelih [[München|Münchna]], v Pasingu ter Schwabingu. Od leta 1940 je obiskoval gimnazijo kralja Maksimilijana v Münchnu. Tri leta pozneje so šolo evakuirali, Michaela pa so s programom preseljevanja otrok na deželo med drugo svetovno vojno poslali nazaj v rojstni kraj. Ker bi se Michael nekaj tednov pred zaključkom vojne moral pridružiti branilcem domovine, je dezertiral in se priključil bavarski kampanji, ki se je zavzemala za kapitulacijo brez nasilja. Šele leta 1948 je lahko uspešno absolviral na Waldorfski šoli v [[Stuttgart|Stuttgartu]]. Takoj zatem je do leta 1950 obiskoval Falkenberško šolo v Münchnu. Po uspešnem zaključku je do leta 1953 delal v različnih gledališčih, več mesecev pa tudi v deželnem gledališču [[Schleswig-Holstein|Schleswig Holstein]]. V tem času je napisal besedila za različne politične kabarete. Med letoma 1954 in 1962 je bil dejaven tudi kot filmski kritik pri bavarski radijski in televizijski postaji. Nekatera njegova, predvsem dramska gledališka besedila, so bila neuspešna. Potem ko je dvanajst založb zavrnilo njegov rokopis ''Jim Knof in strojevodja Luka'', je knjiga leta 1960 izšla pri založbi Thienemann in takoj postala velika uspešnica. Ker so mu različni kritiki, prav zaradi knjige ''Jim Knof in strojevodja Luka'', očitali odmaknjenost od sveta in ga odpravili kot pisuna za otroke, je Michael leta 1970 s svojo prvo ženo Ingeborg Hoffmann, s katero se je poročil leta 1964, odšel v Italijo. Ustalil se je v vili Liocorno (samorog), v mestu Genzano di Roma, ki je oddaljeno približno 25 kilometrov jugovzhodno od Rima. Tam je leta 1973 napisal pravljični roman Momo ali čudna zgodba o tatovih, ki so kradli čas, in o otroku, ki ga je ljudem vrnil.
Po drugih virih sodeč, je Michael Ende med letoma 1965 in 1971 živel na starem gradu Valley v bližini Münchna, in tam pisal svoj leta 1973 izdani roman Momo, po katerem so leta 1986 posneli film.
V tesnem sodelovanju s skladateljem Markom Lotharjem je napisal libreto za opero Momo in tatovi časa (Momo und die Zeitdiebe). Prvič je bila uprizorjena leta 1978 v deželnem gledališču v Coburgu. Leta 1979 je napisal svoj fantazijski roman Neskončna zgodba. Prodano je bilo približno deset milijonov izvodov romana, preveden pa je bil v 40 jezikov.