Michael Ende: Razlika med redakcijama

Leta 1985 je bil Michael Ende eden izmed avtorjev scenarija, po katerem je Johannes Schaaf posnel svoj film Momo. V filmu je tudi sam zaigral manjšo stransko vlogo. Od leta 1978 je sodeloval s skladateljem Wilfriedom Hillerjem, s katerim sta ustvarila številna glasbeno gledališka dela, kot je na primer opera Goggolori (Der Goggolori), ki je nastala leta 1985, ter zvočna knjiga Norbert Debelokožec ali Nagi nosorog (Norbert Nackendick oder das nackte Nashorn). Tematika knjig Momo in Neskončna zgodba je nevarnost sveta, v katerem vse bolj izginjata domišljija in človečnost. V filmu Tilmana Urbacha: Michael Ende – oče neskočne zgodbe (Michael Ende - der Vater der Unendlichen Geschichte), Michaelov lektor Roman Hocke poudarja, da pisatelj samega sebe ni videl kot pravega očeta pravljic.

Po besedah naratorke iz filma Michaelove knjige kljub vsem fantazijskim elementom, kritizirajo sodobno družbo in razkrivajo vizijo drugačnega, boljšega sveta. Podrobneje se je Michael ukvarjal z mislimi o denarni reformi po načrtu Silvija Gesella.<ref>Werner Onken: Die ökonomische Botschaft von Michael Endes „Momo“ (Mit Brief von Ende an Onken)</ref>

Leta 1995 je Michael Ende umrl zaradi raka na želodcu v mestu Filderstadt-Bonlanden pri Stuttgartu. Pokopan je na starem pokopališču v Münchnu, v grobu s številko 212-W-3, ki ga zaznamuje ogromna bronasta knjiga, na kateri so reliefi pravljičnih figur iz njegovih del. Nagrobnik je delo Ludwiga Valentina Angereja.

Z Michaelovo literarno zapuščino upravlja nemški literarni arhiv v mestu Marbach am Neckar. Nekateri deli njegove zapuščine se nahajajo v muzeju Michaela Endeja v mednarodni mladinski knjižnici v münchenskem gradu Blutenburg ter v arhivu Michaela Endeja v muzeju pravljic Kurohime Dowakan v mestu Shinano na Japonskem.