Kmečka zveza (zgodovinska): Razlika med redakcijama

nova notranja povezava
(povezava do razločitve)
(nova notranja povezava)
Omrežje krajevnih kmečkih zvez je delovalo naprej tudi po propadu Avstro-Ogrske, znotraj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]. Po nastanku [[Dravska banovina|Dravske banovine]] se je krovna organizacija preimenovala v ''Jugoslovansko kmetsko zvezo za Dravsko banovino''. Zaradi [[opozicija (politika)|opozicijske]] drže do takratnega režima jo je [[banska uprava]] pod [[ban]]om dr. [[Drago Marušič|Dragom Marušičem]] z odlokom 2. decembra 1931 razpustila.
 
Po spremembi režima junija 1935 so se začele priprave na njeno ponovno obuditev. Tako so 22. decembra 1935 privrženci [[Slovenski del JRZ|slovenskega dela JRZ]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] izvedli ustanovni občni zbor stanovske, strokovne in [[kultura|kulturne]] organizacije slovenskih kmetov ''Kmečke zveze'' (KZ). Za njenega načelnika so izvolili [[Janez Brodar|Janeza Brodarja]], ki je bil načelnik že njene predhodnice, ''Jugoslovanske kmetske zveze za Dravsko banovino''. Član glavnega odbora KZ [[Ludvik Puš]] se je leta 1936 študijsko mudil v [[Zahodna Evropa|zahodni Evropi]], kjer se je med drugim pobližje seznanil s [[Flamci|flamsko]] Kmečko zvezo (''Boerenbond''), ki obstaja še danes. Da bi KZ zajela čim več kmečkega prebivalstva, se je nato njeno vodstvo zgledovalo po notranji organizacijski strukturi idejno sorodne flamske Kmečke zveze in jo skušalo prilagoditi slovenskim razmeram. KZ je sicer v svojih pravilih poudarjala, da je nepolitična organizacija, vendar je dejansko delovala kot podaljšana roka slovenskega dela JRZ. Člani vodstva KZ, bodisi banovinskega ali okrajnega, so bili aktivni tudi v vrstah strankinih prvakov slovenskega dela JRZ. KZ je sprejela [[gospodarstvo|gospodarski]] program JRZ in je v njegovem okviru skušala reševati kmečko vprašanje. Marca 1939 je imela Kmečka zveza okrog 300 krajevnih odborov KZ, okrog 100 mladinskih odsekov KZ in ok. 70.000 članov KZ.
 
== Glej tudi ==
1.752

urejanj