Bismarck (bojna ladja): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Gorazd05 (pogovor | prispevki)
Gorazd05 (pogovor | prispevki)
Vrstica 15:
 
== Operacija porenska vaja in preboj na Atlantik ==
Da bi okrepili učinek podmorniškega bojevanja, se je[[ RoederRaeder]] odločil, za gusarsko taktiko. Kjer bodo uporabljali ladje, ki bodo posamezne močne površinske enote napadale zavezniške [[konvoji|konvoje]], medtem ko se bodo z gorivom oskrbovale s [[Tanker|tankerjev]], ki bodo krožili po[[ Atlanstki ocean|Atlantiku]]. Pri tem je veljalo strogo določilo, da naj se ne zapletajo v spopade z vojnimi ladjami, da ne bi prihajalo do izgub . Saj si Nemci niso mogli privoščiti prevelikih izgub, saj niso imeli na razpolago veliko primernih ladij. Akcijo so poimenovali [[operacija]] Rheinuebung (Porenska vaja) in za poveljnika izbrali admirala [[Luetjens|Luetjensa]].
 
[[Luetjens]] se je v [[Gdansk|Gdansku]] vkrcal na Bismarcka, po prvotnem načrtu pa naj bi se mu pridružili še križarki [[Gneisenau]] in [[Scharnhorst]] ter povsem nova težka [[križarka]] [[Prinz Eugen]]. Ker pa je prišlo do zapletov sta bili Nemcem na volju samo ladji Bismarck in [[Prinz Eugen]].
 
Ladji sta v spremstvu nekaj rušilcev izpluli iz [[Gdansk|Gdanska]], najprej [[Prinz Eugen]] in za njim Bismarck. Ladji sta krenili na sever in v nasprotju s priporočili poveljsta, da naj v vplujejo v oporišče Bergen. Se je [[Luetjens]] odločil da bo plul na[[ Artika|arktični]] sever mimo otoka Jan Mayen in skozi Danski preliv na Atlantik. Toda to se je izkalo za napako. Nemške ladje so namreč naletele na [[Švedska|švedsko]] [[križarka|križarko]] ki je o tem obvestila britansko admiraliteto. Sporočilo o ladjah pa je poslalo tudi [[norveško odporniško gibanje]],ki je ladje opazilo na poti proti severu .
 
Britanci so se takoj odzvali in aktvirali [[home fleet]] v [[Scape Flow|Scapa Flowu]], na [[Orkneyjski otoki |Orkneyjskih otokih]]. Otočje bilo kot nalašč za [[blokada|blokado]] pomorskih poti iz [[Severno morje|Severnega morja]] v [[Atlanstki ocean|Atlantik]].Tu so domavale največje britanske bojne ladje. Ko je poveljajoči amdmiral [[Tovey]] prejel novico nemških ladjah, je ukazal takoj zaukazal izplutje [[Hooda]], legendarne [[britanske bojne ladje]], ter križark [[Norfolk]] in [[Suffolk]] v [[Danski preliv]]. Kasneje so se tem ladjam pridružile še: [[bojna ladja]] [[Prince of Wales]], [[križarka]] [[Repulse]] in letalonosilka [[Victorious]]. Jedro ladjevja je razdelil v dve skupini s po dvema bojnima ladjama ([[Hood]] in [[Prince of Wales]], [[King George V]] in [[Repulse]]) ter z njima pokril [[Danski preliv]], prehod med [[Islandija|Islandijo]] in [[Ferski otoki|Ferskimi otoki]], medtem ko je za [[Grenlandija|Grenlandijo]] in Oradske otoke zahteval letalsko izvidništvo.
 
Med je tem nemška ekskadra plula proti severu. Oskrbela se je z gorivom in nadaljevala pot.Toda nasledjega dne jih je odkrilo britansko izvidniško letalo. Letalo je ladjo poslikalo in odletelo nazaj v [[Velika Britanija|Britanijo]]. Posnetke so razvili in admiraliteta je takoj zahtevala napad z letali.Zaradi slabega vremena napadaletalski napad ni nisouspel izvršili. Nemcem je bilo jasno da so odkriti. Medtem so ladje britanske mornarice odplule Nemcem naproti. Poveljnika [[viceadmirala]] [[Holland|Hollanda]] in bojno ladjo [[Hood]] so takrat zadnjič videli s kopnega.
 
== Potop ladje Hood in beg ==