Grad Žovnek: Razlika med redakcijama

Žovneški so si večino svojih gradov zgradili sami. Grad Žovnek je bil prvič omenjen v listinah okoli leta [[1130]], leta [[1144]] ter leta [[1173]] v zvezi z [[Gebhard II. Žovneški|Gebhardom II.]] Ime glavnega gradu Žovneških se je leta [[1278]] pojavilo kot ''Castrum Sevnekke'', pozneje pa kot ''Sannegg'', čeprav je na istem pobočju okrog 200 m vzhodneje že pred tem stala [[utrdba]], od katere je ostalo le še nekaj kamnov. Ime gradu so navajali tudi kot ''Sonekke'', ''Sonhec'', ''Sanhek'', ''Saunekke'', ''Seunek'', ''Sewnek'', ''Sawnek''. Nedvomno je ime povezano s Savno - reko [[Savinja|Savinjo]]. Danes je reka oddaljena od gradu 4 km proti vzhodu, tedaj pa je morda tekla bližje, kar potrjujeta tradicija in oblika tal. Ker se prva dva Žovneška gospoda, [[Gebhard I. Savinjski|Gebhard I.]] in [[Leopold I. Savinjski|Leopold I.]] še ne imenujeta po gradu, verjetno tedaj še ni stal. Prva omemba gradu se ujema s splošno zgodovino nastanka gradov, saj so prve gradove pri nas začeli graditi v [[12. stoletje|12. stoletju]], prej pa je gospoda prebivala v utrjenih [[dvor]]ih.

Po izumrtju rodbine [[Vovbržani|grofov Vobrških]] leta [[1333]] so Žovneški nasledili [[Celje]] in se preselili na [[Celjski grad]]. Grad Žovnek so do izumrtja Celjskih upravljali njihovi oskrbniki, potem pa med letoma [[1446]] in [[1600]] [[Habsburžani|habsburški]]. Žovneški so svoj družinski grad še vedno negovali. V njem so tudi pogosto prebivali.

V ''[[Celjska kronika|Celjski kroniki]]'' je navedeno, da je bil na hribu nad Žovnekom stolp, ki so ga leta [[1439]] porušili, in je do danes v celoti izginil. Uporabljali so ga verjetno kot opazovalnico. Na [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevi]] upodobitvi gradu iz leta [[1681]] je vidna vzhodna stran z glavnim vhodom in porušen stolp.

Leta [[1454]] je na Žovneškem gradu umrl mož [[Veronika Deseniška|Veronike Deseniške]], grof [[Friderik II. Celjski]]. Njegov sin [[Ulrik II. Celjski|Ulrik II.]] je po kroniki na gradu našel zaklad. Za časa Žovneških je bil grad preprost. Kasnejšo obliko je dobil po [[požar]]u leta [[1532]]. V prvi polovici [[16. stoletje|16. stoletja]] so Habsburžani grad prodali Adamu Schrattu. Lastniki so se hitro menjavali. Leta [[1635]] so grad oplenili in razdejali kmečki uporniki. Grad so opustili leta [[1816]]. Zadnji lastnik, ki je na gradu tudi živel, je bil [[Jožef Čokl]] [[plemeniti|pl.]] [[Ruhethali|Ruhethal]], ki pa si je v dolini na vzpetini v Podvrhu zgradil novo [[klasicizem|klasicistično]] [[graščina|graščino]]-[[dvorec]], [[dvorec Žovnek|Novi Žovnek]] (Ruhethal) in se preselil tja. Za novi dvorec je jemal gradivo z gradu. Po njem je stavba Starega Gradu od leta [[1817]] postopoma propadala, v začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] jo je za kratek čas pred propadanjem poskušal obvarovati še baron [[Edmund Cnobloch]]. Prekril je okrogli stolp, ki je ohranil streho do [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]. Med vojno so [[Nemci|nemški]] okupatorji grad dokončno oropali in vredne stvari odnesli v [[Gradec|graški]] muzej. Ana Maria Huehnerman ni zapustila Slovenije do avgusta 1945.

Po Edmundu Cnoblochu je prevzela njegova soproga Elizabeth von Reininghaus, za njo pa Ivana Ceri-Reininghaus, ki je Zovnek prodala Ani Mariji Huenerman. Ona je bila zadnji lastnik Zovneka, do zaplembe po AVNOJ-U v letu 1945. (Source: <ref>{{citation|title=B. Jezovnik@niagara.com)}}</ref>

[[restavratorstvo|Restavracija]] ruševin na pobudo Kulturno zgodovinskega društva iz Braslovč poteka od leta [[1993]], od leta [[1996]] pa so jo še razširili.