Al Andaluz: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
razširjen uvod
Octopus (pogovor | prispevki)
Etimologija
Vrstica 1:
{{V delu}}
[[FileSlika:Al Andalus.png|thumb|300px|Al Adaluz okoli leta 1000]]
 
'''Al Andaluz''' ([[arabščina|arabsko]] الأندلس‎, DIN al-ʼAndalus, [[španščina|špansko]] Al-Ándalus, [[portugalščina|portugalsko]] Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, [[katalonščina|katalonsko]] Al-Àndalus, berbersko Andalus ali WandalusVandalus), znana tudi kot '''Mavrska Iberija''' in '''Islamska Iberija''', [[srednji vek|srednjeveška]] [[islam]]ska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje [[Španija|Španije]] in [[Portugalska|Portugalske]], [[Andora|Andoro]] in del južne [[Francija|Francije]]. Ime se najpogosteje nanaša na dele [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] in [[Septimanija|Septimanijo]], ki so jim vladali muslimani ([[Mavri]]) v različnih obdobjih od leta 711 do 1492. Meje države so se zaradi vojn s krščanskimi kraljestvi stalno spreminjale.<ref>J.A.G. de Cortázar, ''V Semana de Estudios Medievales'', Nájera, 1 al 5 de agosto de 1994, Gobierno de La Rioja, Instituto de Estudios Riojanos, 1995, str.52.</ref><ref>E.B. Ruano, ''Tópicos y realidades de la Edad Media'', Real Academia de la Historia, 2000, str.79.</ref><ref>''Andalus, al-'', Oxford Dictionary of Islam, J.L. Esposito, Oxford University Press, 2003. Pridobljeno dne 12. junija 2006.</ref>
 
Po muslimanski osvojitvi Hispanije je bila Al Andaluz razdeljena na pet upravnih enot, ki so se približno ujemale s sednjo [[Andaluzija|Andaluzijo]], [[Galicija|Galicijo]] in [[Portugalska|Portugalsko]], [[Kastilja in Leon|Kastiljo in Leonom]], [[Aragonija|Aragonijo]] in [[Katalonija|Katalonijo]] in Septimanijo.<ref>J.F. O'Callaghan, ''A History of Medieval Spain'', Cornell University Press, 1983, str. 142</ref> Od leta 711 do 750 je bila provinca [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]], ki jo je ustanovil [[kalif]] Al Valid I.. Od leta 750 do 929 je pripadala [[Kordovski emirat|Kordovskemu emiratu]] in od leta 929 do 1031 [[Kordovski kalifat|Kordovskemu kalifatu]], potem pa nasledstvenim kraljestvom ([[taifa]]) Kordovskega kalifata. Vladarji Al Andaluza so se trudili dvigniti kulturno izmenjavo in sodelovanje med muslimani in kristjani ter kristjani in Judi. Oboji so bili kot "ljudje iz Knjige" zaščiteni. Državi so sicer plačevali poseben davek, vendar so uživali notranjo avtonomijo.<ref>G. Lewis, ''The Jews of Islam'', Princeton University Press, 1984, str. 14.</ref> V obdobju Kordovskega kalifata je bila Al Andaluz središče učenosti, mesto Córdoba pa eno od vodilnih kulturnih in gospodarskih središč tako v sredozemskem bazenu kot v islamskem svetu.
Vrstica 8 ⟶ 9:
 
Krščanska kraljestva s severa so nazadnje premagala svoje muslimanske sosede. Leta 1085 je Alfonz VI. osvojil Toledo in moč muslimanov je začela pojemati. S padcem Córdobe leta 1236 je Granadski emirat ostal edino muslimansko ozemlje na Iberskem polotoku. Portugalska [[rekonkvista]] je dosegla višek leta 1249, ko je Alfonz III. osvojil najjužnejšo portugalsko pokrajino Algarve. Leta 1238 je Granadski emirat uradno postal tributarna država Kastiljskega kraljestva, v katerem je takrat vladal kralj Ferdinand III. Kastiljski. 2. januarja 1492 je granadski emir Mohamed XII. predal svoj emirat kraljici [[Izabela I. Kastiljska|Izabeli I. Kastiljski]]. Izabela in njen mož [[Ferdinand II. Aragonski]] sta postala znana kot "katoliška monarha". Al Andaluz kot politični subjekt je ugasnila, nekateri vidiki islamske kulture pa so se kljub temu ohranili.
 
==Etimologija==
Etimologija imena Al Andaluz je sporna, tako kot njeno ozemlje, ki se je stalno spremnjalo. Ime se je prvič pojavilo na omajadskih novcih, kovanih okoli leta 715. Nenatančen datum njihovega kovanja je posledica dejstva, da so bili kovanci dvojezični, latinski in arabski, in se razlikujejo po letu kovanja.
 
Za Al Andaluz obstajajo najmanj tri etimologije. Vse tri domnevajo, da je ime nastalo po rimskem obdobju iberske zgodovine.<ref>Bossong 2002</ref>
 
===Vandalska teorija===
Za ime Andaluzija ali Vandaluzija se tradicionalno verjame, da izhaja iz imena [[Vandali|Vandalov]], [[Germani|germanskega]] plemena, ki je za kratko obdobje (409-429) koloniziralo dele Iberskega polotoka. Teorijo se včasih povezuje z zgodovinarjem Reinhartom Dozyjem,<ref>R.P. Dozy (1881), ''Recherches sur l'histoire et la littérature des Arabes d'Espagne pendant le Moyen-Age''.</ref> iz 19. stoletja, vendar je starejša in ima nekaj pomanjkljivosti. Dozy je sicer sprejel trditev, da ime izhaja iz imena Vandalov, vendar je bil prepričan, da se geografsko nanaša samo na pristanišče, iz katerega so odpluli v Afriko. Lega pristanišča ni znana.<ref>Bossong 2002.</ref>
 
===Vizigotska teorija===
Leta 1980 je zgodovinar Halm, ki zavrača vandalsko teorijo, predlagal izvirno alternativno teorijo.<ref>Halm 1989</ref> Izhodišče za njegovo trditev je dejstvo, da so si [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotska]] germanska plemena osvojeno ozemlje na Iberskem polotoku razdelila z žrebom in da je bila Iberija zato v tujini znana pod njenim latinskim imenom ''Gotica Sors'' (gotski žreb). Gotska različica imena ni potrjena. Halm je domneval, da bi lahko tudi Vizigoti ozemlje povezovali z žrebanjem, zato je zanj predlagal rekonstruiran izraz ''* landahlauts'', ki se je kasneje poarabil v Al Andaluz. Halm svoje trditve ni podprl niti z zgodovinskimi niti jezikovnimi dokazi.
 
===Atlantidska teorija===
Tretja teorija trdi, da je beseda Andaluz poarabljena različica imena [[Atlantida]]. Teorijo je pred kratkim zagovarjal španski zgodovinar Vallvé samo na podlagi dejstva, da podobno zvenijo nekatera krajevna imena, vendar zanjo ni ponudil nobenih zgodovinskih dokazov.<ref>J. Vallvé Bermejo (1986), ''The Territorial Divisions of Muslim Spain'', Madrid. CSIC ([http://www.csic.es Consejo Superior de Investigaciones Científicas]).</ref>
 
==Sklici==
{{sklici|2}}
 
==Vira==
* G. Bossong (2002), ''Der Name Al-Andalus: Neue Überlegungen zu einem alten Problem'' v D. Restle in D. Zaefferer (urednika), ''Sounds and systems: studies in structure and change'', A festschrift for Theo Vennemann, Berlin, Mouton de Gruyter, str. 149–164.
* Halm (1989), ''Al-Andalus und Gothica Sors'', Der Islam, 66, str. 252–263.
 
 
[[Kategorija:Bivše države v Evropi]]