Himalaja: Razlika med redakcijama

Himalaja se v velikem delu svojega površja dviga nad višino 3000 m, kjer monsunsko in suho podnebje nimata več tako velikega vpliva. Na tej višini se zaradi značilnih temperatur in rastja, prične hladno gorsko podnebje, ki se širi od gorskih travnikov pa do večnega snega na višinah več kot 8000 m. V centralni in vzhodni Himalaji, ki sta še pod monsunskim vplivom so na višinah od 1500 do 3000 m povprečne letne temperature okrog 15 0C°C in rastejo obširni gozdovi zimzelenega rododendrona, nekoliko višje, do višine 3500 m se temperature že spustjo pod ničlo in rastejo iglasti gozdovi. Na višini od 3500 do 4800 m se povprečne letne temperature gibljejo okrog -15 0C0

°C in prevladuje zimzeleno visokogorsko rastje. Nad to mejo se že pričenja skalovje gnajsev in skrilavcev ter večni sneg in led, ki se v obliki ledenikov spustita do višine 3000 m. Najnižje temperature na teh višinah se spustijo tudi do -50 0C°C. Zahodneje, kjer monsuni ne vplivajo več na gorsko podnebje, se višinski pasovi vrstijo podobno, vendar se v nižjem svetu pojavljajo višje temperature in manj rastja, saj se gorsko podnebje kaže v veliko bolj suhi obliki. Zaradi vplivov suhega in toplega podnebja je tudi veliko manj snega in ledenikov, vendar pa sta Zahodna Himalaja in Karakorum prepredena s mnogimi ledeniškimi dolinami, ki so ostanek pleistocenske poledenitve, ko se je led zajedal globoko v Kitajsko gričevje na vzhodu.