Sveti Ciril in Metod: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Bojan2005 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 18:
 
Po Metodovi smrti so slovansko bogoslužje na Moravskem spet prepovedali, Metodove učence pa so pozaprli ali pregnali. Vendar pa je slovansko bogoslužje ostalo živo. Na ozemlju današnje [[Makedonija|Makedonije]] in [[Bolgarija|Bolgarije]] so zaradi vpliva [[Grška abeceda|grške pisave]] namesto glagolice uvedli cirilico, v nekaterih delih današnje [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slovenija|Slovenije]] pa se je ohranilo bogoslužje v glagolici do 19. ali celo do 20. stoletja.
[[File:Sv. Ciril Frajnberk-Freudenberg.jpg|thumb|[[Jakob Brollo]], Sv. Ciril v Šentmartinu v Frajnberku-Freudenberg, občina [[Štalenska gora]]<nowiki>, [[Avstrijska Koroška]]</nowiki>]]
[[File:Sv. Metod Frajnberk-Freudenberg.JPG|thumb|[[Jakob Brollo]], Sv. Metod v Šentmartinu v Frajnberku-Freudenberg, občina [[Štalenska gora]]<nowiki>, [[avstrijska Koroška]]</nowiki>]]
Posebno simbolično moč sta izžarevala sveti Ciril in Metod v času [[Narodni preporod|narodnega preporoda]] na Koroškem v 19. stoletju, ko so bila ustanovljena ciril-metodova društva v deželi. Njihove ikone so krasile cerkve in znamenja. Poseben primer sta sliki svetnikov ob vhodu v Šentmartinsko cerkev pod Frajnberkom nad Škofjim Dvorom v fari Timenica na [[Celovško polje|Celovškem polju]], danes v občini [[Štalenska gora]]. Le-te ja naslikal potujoči [[Furlanija|furlanski]] slikar [[Jakob Brollo]] okoli leta 1890.
 
== Čaščenje ==