Redakcija: 13:11, 2. december 2013 uredi Pinky sl (pogovor \| prispevki) Administratorji vmesnika, Administratorji 100.185 urejanj m −Kategorija:Jeziki; −Kategorija:Slovanski jeziki using HotCat ← Starejše urejanje		Redakcija: 15:29, 14. december 2013 uredi razveljavi Pinky sl (pogovor \| prispevki) Administratorji vmesnika, Administratorji 100.185 urejanj Infopolje Jezikovna družina Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{Infopolje Jezikovna družina [[Slika:Slavic languages-BLANK.png\|thumb\|right\|400px\|Slovanski jeziki]]▼ \|name = Južnoslovanski jeziki '''Južnoslovanski jeziki''' skupaj z [[vzhodnoslovanski jeziki\|vzhodnoslovanskimi]] in [[zahodnoslovanski jeziki\|zahodnoslovanskimi jeziki]] sestavljajo skupino [[slovanski jeziki\|slovanskih jezikov]]. Južnoslovanske [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)\|jezik]]e govori približno 28 [[milijon]]ov govorcev, pretežno na ozemlju [[Balkan]]a. Južnoslovanski jeziki se naprej delijo na vzhodno in zahodno vejo.▼ \|map = Slavic europe.svg \|mapcaption = {{legend\|#004040\|Države kjer je južnoslovanski jezik narodni jezik}} \|region = [[Vzhodna Evropa]] \|familycolor = Indo-European \|fam2 = [[baltoslovanski jeziki\|baltoslovanski]] \|fam3 = [[slovanski jeziki\|slovanski]] \|child1 = [[vzhodnoslovanski jeziki\|vzhodnoslovanski]] \|child2 = [[zahodnoslovanski jeziki\|zahodnoslovanski]] \|iso5 = zls }} ▲[[Slika:Slavic languages-BLANK.png\|thumb\|right\|~~400px~~300px\|Slovanski jeziki]] ▲'''Južnoslovanski jeziki''' skupaj z [[vzhodnoslovanski jeziki\|vzhodnoslovanskimi]] in [[zahodnoslovanski jeziki\|zahodnoslovanskimi jeziki]] sestavljajo skupino [[slovanski jeziki\|slovanskih jezikov]]. Južnoslovanske [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)\|jezik]]e govori približno 28 ~~[[milijon]]ov~~milijonov govorcev, pretežno na ozemlju [[Balkan]]a. Južnoslovanski jeziki se naprej delijo na vzhodno in zahodno vejo. Južnoslovanski jeziki so od drugih slovanskih jezikov ločeni s pasom [[nemščina\|nemškega]], [[madžarščina\|madžarskega]] in [[romunščina\|romunskega]] jezika. Prvi pisani južnoslovanski jezik je bila [[starocerkvenoslovanščina]] v ~~[[9. stoletje\|~~9. stoletju]]. Temeljila naj bi na [[narečje\|narečju]], ki se je takrat govorilo v okolici [[Solun]]a.{{cn}} Kot [[liturgija\|liturgični]] jezik se starocerkvenoslovanščina še danes uporablja v ruski [[pravoslavje\|pravoslavni cerkvi]] in v nekaterih južnoslovanskih pravoslavnih cerkvah. == Razvrstitev južnoslovanskih jezikov ==▼ [[File:Dialectos de las lenguas eslavas meridionales.PNG\|thumb\|desno\|~~350px~~300px\|Južnoslovanski jezikovni kontinum: {{legenda\|#F11C2F\|[[slovenščina]]}} {{legenda\|#FAD000\|[[hrvaščina]]}} Vrstica 14 ⟶ 27: {{legenda\|#643C99\|[[makedonščina]]}} {{legenda\|#C11F3F\|[[bolgarščina]]}}]] ▲== Razvrstitev južnoslovanskih jezikov == :[[indoevropski jeziki]] ::[[slovanski jeziki]] (okoli 317 milijonov govorcev) :::'''južnoslovanski jeziki''' ::::[[vzhodna veja južnoslovanskih jezikov]] :::::[[bolgarščina]] (ok. 8,5 mio. govorcev) :::::[[makedonščina]] (ok. 1,8 mio. govorcev) :::::[[starocerkvenoslovanščina]] &dagger; ::::[[zahodna veja južnoslovanskih jezikov]] :::::[[bosanščina]] (ok. 2 mio. govorcev) :::::[[črnogorščina]] (ok. 0,3 mio. govorcev) :::::[[hrvaščina]] (dialekti: [[čakavščina]],[[kajkavščina]],[[štokavščina]]) (ok. 6,5 mio. govorcev) :::::[[slovenščina]] (ok. 2 mio. govorcev) :::::[[srbščina]] (ok. 9 mio. govorcev) === Posamezna osamosvojena južnoslovanska narečja === :Bolgarska narečja in regionalni jeziki #[[Banatska bolgarščina]] (ok. 15 tis. govorcev) – govorijo v [[Romunija\|Romuniji]] ([[Transilvanija]]) in [[Srbija\|Srbiji]] ([[Vojvodina, Srbija\|Vojvodina]]) #[[Besarabska bolgarščina]] (ok. 200 tis. govorcev) – govorijo v [[Moldavija\|Moldaviji]] (vzhodna pokrajina) in [[Ukrajina\|Ukrajini]] #[[Šopščina]] – bolgarska etnična skupina [[Šopi]] govorijo v Osrednji Bolgariji :Hrvaška narečja #[[Gradiščanščina]] (ok. 50-70 tis. govorcec) – govorijo na [[Madžarska\|Madžarskem]] in v [[Avstrija\|Avstriji]]. Na [[Gradiščanska\|Gradiščanskem]] in v [[Železna županija\|Železni županiji]] poučni jezik #[[Moliščina]] (ok. 5000 govorcev) – govorijo v [[Italija\|Italiji]], v [[Molize\|Molizu]] #[[Krašovanščina]] – govorijo v Romuniji (Transilvanija) :Slovenska narečja #[[Prekmurščina]] (ok. 80 tis. govorcev) – v [[Prekmurje\|Prekmurju]] in v [[Slovensko Porabje\|Slovenskem Porabju]] na Madžarskem. Nekoč to je bil poučni, tiskarni in liturgijski jezik [[Madžarski Slovenci\|Ogrskih Slovencev]] #[[Rezijanščina]] (ok. 1500-3000 govorcev) – v Italiji, v [[Rezija\|Reziji]] :Srbska narečja #[[Užiščina]] (ok. 80 tis.) – v Zahodni Srbiji. === Sporna narečja === :[[Bunjevščina]] – dve teoriji sta: srbsko ali hrvaško narečje. [[Bunjevci (etnična skupina)\|Bunjevci]] so [[Rimskokatoliška cerkev\|rimokatoličani]] in ali imajo za [[Hrvati\|Hrvate]] ali za [[Srbi\|Srbe]]. V Vojvodini jo govorijo. :[[Slovanska narečja v Grčiji]] – v [[Grška Makedonija\|Grški Makedoniji]] govorijo :[[Torlaščina]] – v Bolgariji, Srbiji in v Kosovu jo govorijo, takšno narečje, kakor da se mešata srbski in bolgarski jezik, zato rečijo, da ali srbsko, ali bolgarsko narečje :[[Šokaščina]] – sorodnik bunjevščine, tudi katoličani njeni govorci, in ali za Hrvate ali za Srbe imajo. {{Slovanski jeziki}}

Južnoslovanski jeziki: Razlika med redakcijama