Redakcija: 20:17, 9. december 2013 uredi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.438 urejanj dopolnjeno ← Starejše urejanje		Redakcija: 21:59, 9. december 2013 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.438 urejanj →‎Področja raziskav geologije: dodano Novejše urejanje →
Vrstica 20: Izraz [[geosinklinala]] kot nestabilno sedimentno območje, ki ga tvorijo upogibanje in lomljenje zemljine skorji, pridobiva na pomenu leta 1900, ko je E. Haug dokazoval nastanek gorskih verig. Njegova hipoteza je bila, kot preveč zapletena in nepopolna z dokazi, obsojena na propad. Geosinklinala ostaja v središču zanimanja geologov vse sredine 1960, ko se je pokazala kot napačna in je bila nadomeščena z veliko bolj primerno teorijo o [[Tektonika plošč\|tektoniki plošč]]. Ta sprememba geološke paradigme in sprejemanje koncepta tektonike plošč velja za največji napredek v zgodovini geologije. Končno so geologi dobili preprosto in celovito teorijo, da je mogoče razložiti skoraj vse geološke procese - od potresov in izbruhov vulkanov, nastanku gora, vse do metamorfnih facij in tipov [[Magmatizem\|magmatizma]]. Najbolj odgovoren za razvoj teorije o tektoniki plošč sta bila [[Alfred Wegener]], nemški [[geofizik]], ki je populariziral hipotezo celin in [[Harry Hess]], ameriški morski geolog, ki je spoznal tako imenovani proces širjenja morskega dna. == Področja raziskav ~~geologije~~in metode dela == Geologi uporabljajo številna področja, laboratorijske in numerične metode modeliranja, da bi razvozlali zgodovino Zemlje in razumeli procese, ki se pojavljajo na in v Zemlji. V tipičnih geoloških preiskavah geologi uporabljajo osnovne informacije povezane s petrologijo (študije kamnin), stratigrafijo (študije sedimentnih plasti) in strukturno geologijo (študije položajev kamninskih plasti in njihovo deformacijo). V mnogih primerih geologi raziskujejo tudi sodobne prsti, reke, pokrajino in ledenike; preiskuje preteklo in sedanje življenje in biogeokemijske lastnosti ter uporabljajo geofizikalne metode za preiskave pod površjem. Področja raziskav so: * [[Geofizika]], * [[Geofizika]], ki pozna: plitve seizmične meritve, meritve z [[georadar]]ji in električno tomografijo * [[Geokemija]], * [[Geomorfologija]], * [[Glaciologija]], * [[Hidrogeologija]] se uporablja za iskanje podtalnice in za spremljanje širjenja onesnaževalcev podzemnih tokov. Podatki iz vrtin se uporablja za paleoklimatske rekonstrukcije, ki povedo geologom o preteklosti in sedanjosti temperature, padavin in morske gladine po vsem svetu. Ti podatki so glavni viri informacij o globalnih podnebnih spremembah. * [[Hidrogeologija]], * [[Inženirska geologija]] je uporaba geoloških načel v inženirski praksi z namenom, da so geološki dejavniki, ki vplivajo na lokacijo, projektiranje, gradnjo, delovanje in vzdrževanje gradbenih inženirskih objektov ustrezno izvedeni. V gradbeništvu se geološka načela in analize uporabljajo, da bi ugotovili mehanske karakteristike materiala, na katerem bodo zgrajeni objekti. To je predvsem pomembno pri gradnji predorov, mostov in stolpnic. * [[Inženirska geologija]], * [[Mineralogija]], * [[Paleontologija]], kamor sodita: [[mikropalentologija]] in [[palinologija]] [[mikropalentologija]] [[palinologija]] * [[Pedologija]], * [[Petrologija]], * [[Seizmologija]], * [[Stratigrafija]] kamor sodijo: [[biostratigrafija]], [[kemostratigrafija]], [[kronostratigrafija]] in [[litostratigrafija]] * [[Stratigrafija]], [[biostratigrafija]] [[kemostratigrafija]] [[kronostratigrafija]] [[litostratigrafija]] * [[Vulkanologija]], * [[Gospodarska geologija]]: geologi iščejo in upravljajo naravne vire na Zemlji, kot so nafta in premog in rudna bogastva (kovine - železo, baker, uran) * [[Ekonomska geologija]] [[rudarska geologija]]: obsega izkoriščanje rudnih bogastev iz zemlje (kamnov, kovin in veliko mineralov kot so azbest, perlit, sljude, fosfati, zeoliti, gline, plovec, kremena in silicijev dioksid, kot tudi elemente, kot so žveplo, klor in helij). [[rudarska geologija]] [[naftna geologija]]: naftni geologi raziskujejo lokacije na Zemlji, ki lahko vsebujejo ogljikovodike, predvsem nafto in zemeljski plin. Ker so mnoge od teh lokacij v sedimentnih bazenih, proučujejo nastanek teh, kot tudi njihov sedimentni in tektonski razvoj in današnje pozicije kamninskih plasti. [[naftna geologija]] * [[geokronologija]] * [[geodezija]] Vrstica 48 ⟶ 43: * [[geostatistika]] * [[paleoklimatologija]] * [[~~povijesna~~zgodovinska geologija]] * [[sedimentologija]] * [[speleologija]] * [[stratigrafija]] * [[strukturna geologija]] '''Geološko kartiranje''' * Strukturno kartiranje: lokacije večjih kamninskih enot, napak in gub, ki so privedle do njihove umestitve. * Stratigrafsko kartiranje: lokacije sedimentnih facij (litofacije in biofacije) ali kartiranje izobar enake debeline sedimentne kamnine. * Površinsko kartiranje: lokacije tal in površinski nanosi. '''Raziskovanje topografskih značilnosti''' * Izdelava topografskih kart * Delo za razumevanje sprememb na področju krajine, vključno z: vzorci erozije in odlaganja spremembe rečne struge glede na migracije in trganje bregov ** nasilno spremembe obrežij '''Geofizikalne metode''' se uporabljajo za: * raziskovanje ogljikovodikov * iskanje podtalnice * lociranje vkopanih arheoloških artefaktov '''Naravne nesreče''' Geologi in geofiziki raziskujejo naravne nevarnosti, da bi se uveljavilo varne gradbene predpise in sisteme opozarjanja, ki se uporabljajo za preprečevanje izgube premoženja in življenj. Primeri pomembnih naravnih nesreč, ki so pomembne za geologijo so: * plazovi, * potresi, * poplave, * zemeljski plazovi in drobirski tokovi, * migracije rečnih strug in nasilno trganje bregov, * utekočinjanje, * vrtače, * pogrezanje. == Regionalna geologija ==

Geologija: Razlika med redakcijama