Odpre glavni meni

Spremembe

dodanih 5.213 zlogov ,  pred 5 leti
dopolnjeno
Prva spoznanja o geoloških pojavih pripisujemo [[antična Grčija|antičnim Grkom]], predvsem [[Aristotel|Aristotlu]], ki je prvi sistematično razlagal geološke spremembe, še bolj pa njegovemu sodobniku [[Teofrast]]u, čigar delo z naslovom ''Peri Lithon'' (''O kamnih'') je temeljno delo o [[mineral]]ih in [[ruda]]h. Sodobna geologija nam omogoča izkoriščanje rudnih bogastev Zemlje in daje osnove za [[hipoteza|hipoteze]] o nastanku Zemlje ter [[življenje|življenja]] na njej.
 
== Zgodovina ==
=== Področja raziskav geologije ===
Spoznanje o izvoru in razvoju Zemlje se je pojavilo postopoma, nekatera segajo v antično dobo. Šele v 15. stoletju so se začele sistematične raziskave vedenja o Zemlji, postopoma se pojavljajo nova dognanja, kar je bila osnova za nastanek geologije kot vede o sestavi, nastanku in zgradbi zemeljske skorje.
 
V srednjem veku so ostanke mrtvih organizmov šteli za »igro narave« ali kot dokaz o »vesoljnem potopu«. [[Leonardo da Vinci]] (1452 - 1519) je opozoril, da ena poplava ne more pojasniti porazdelitve [[fosil]]nih ostankov morskih organizmov na kopnem. Poleg tega, da je bil seznanjen z dolgim ​​trajanjem geološke preteklosti, je prvi opisal [[geokemični ciklus]] (krožna pot elementa v naravi kot posledica geoloških procesov). Primer: voda spere [[sol]] iz tal in jo odnese v morje, ki zato postane slano, dvig morskega dna ustvari laguno, kjer voda izhlapi ter naloži novo plast, ki se spet lahko potopi, itd.). Leonardo da Vinci je spoznal tudi odnos erozije in dviga kopna (erozija vpliva na ravnovesje litosfere in ta pa ga obnavlja z dviganjem).
 
Širši interes za geološko problematiko je izzval razpravo med tako imenovanimi ''neptunisti'' in ''plutonisti''. Neptunisti, na čelu z A. G. Wernerjem so oživili staro idejo [[Tales]]a iz Mileta (7/6 stoletje pr. n. št.), da je izvor kamnin [[Litosfera|litosfer]]e - voda. Od tod ime po bogu oceana [[Neptun (mitologija)|Neptun]]u. Plutonisti na čelu s J. Huttonom so oživili opažanja Strabona (1. stoletje pr. n. št.), ki je menil, da posamezne kamnine nastanejo v zvezi z vulkanskimi izbruhi. Od tod ime po bogu podzemlja, [[Pluton (bog)|Pluton]]u.
 
H. B. de Saussure (18. stoletje) je prvi spoznal, da je nagnjenost plasti rezultat gibanja litosfere in prodiranja starejših kamnin skozi mlajše. E. de Beaumont (19. stoletje) je prvi spoznal vlogo razpoke v dolini Rena in trdil, da tektonske sile nastajajo zaradi ohlajanja Zemlje in krčenja njenega obsega.
 
[[Georges Cuvier]] (18/19. stoletje) je postavil temelje za znanstveno proučevanje fosilnih organizmov. William Smith (1769-1839) jih sistematično uporablja za določitev relativne starosti kamnin zemeljske skorje in nariše prvi geološki zemljevid, ki prikazuje območje Velike Britanije. Ugotavljali so tudi lateralno variabilnost istodobnih kamnin in tako ustvarili koncept [[facija|facij]]e (A. Gressly, 1838).
 
Z izumom radioaktivnosti so geologi dobili močno orodje za ugotavljanje starosti kamnin. Pred tem [[geološka časovna lestvica]] ni imela številk in ni se vedelo, kdaj se je začelo ali končalo katero od obdobij zgodovine Zemlje, določali os le relativne odnose. Starost Zemlje je prvi določil ameriški [[geokemik]] [[Clair Cameron Patterson]], izhajajoč iz predpostavke, da je bil nastanek vseh teles sončevega sistema sočasen in je datiraj starost meteoritov. Njegova ocena 4,5 milijarde let se ni bistveno spremenila niti z razvojem drugih metod.
 
Najbolj znan in edini geolog, ki je vzorčil kamenje zunaj našega planeta, je bil dr. [[Harrison Schmitt]] (roj. 1935). On je bil geolog, astronavt in senator ter zadnja oseba, ki je stopila na Luno.
 
Izraz [[geosinklinala]] kot nestabilno sedimentno območje, ki ga tvorijo upogibanje in lomljenje zemljine skorji, pridobiva na pomenu leta 1900, ko je E. Haug dokazoval nastanek gorskih verig. Njegova hipoteza je bila, kot preveč zapletena in nepopolna z dokazi, obsojena na propad. Geosinklinala ostaja v središču zanimanja geologov vse sredine 1960, ko se je pokazala kot napačna in je bila nadomeščena z veliko bolj primerno teorijo o [[Tektonika plošč|tektoniki plošč]]. Ta sprememba geološke paradigme in sprejemanje koncepta tektonike plošč velja za največji napredek v zgodovini geologije. Končno so geologi dobili preprosto in celovito teorijo, da je mogoče razložiti skoraj vse geološke procese - od potresov in izbruhov vulkanov, nastanku gora, vse do metamorfnih facij in tipov [[Magmatizem|magmatizma]]. Najbolj odgovoren za razvoj teorije o tektoniki plošč sta bila [[Alfred Wegener]], nemški [[geofizik]], ki je populariziral hipotezo celin in [[Harry Hess]], ameriški morski geolog, ki je spoznal tako imenovani proces širjenja morskega dna.
 
=== Področja raziskav geologije ===
* [[Geofizika]],
* [[Geokemija]],
* [[Mineralogija]],
* [[Paleontologija]],
** [[mikropalentologija]]
** [[palinologija]]
* [[Pedologija]],
* [[Petrologija]],
* [[Seizmologija]],
* [[Stratigrafija]],
** [[biostratigrafija]]
** [[kemostratigrafija]]
** [[kronostratigrafija]]
** [[litostratigrafija]]
* [[Vulkanologija]],
* [[Ekonomska geologija]]
** [[rudarska geologija]]
** [[naftna geologija]]
* [[geokronologija]]
* [[geodezija]]
* [[mikrobiologija]]
* [[geostatistika]]
* [[paleoklimatologija]]
* [[povijesna geologija]]
* [[sedimentologija]]
* [[speleologija]]
* [[stratigrafija]]
* [[strukturna geologija]]
 
== Regionalna geologija ==
Regionalna geologija členi Zemljo na posamezne zaokrožene regije: kontinente, oceane, gorstva, kopenske vodne bazene, rudne pasove in druge enote, prikazuje njihovo sestavo, koristne surovine in druge elemente narave. Ob stratigrafskih elementih in splošni geologiji, je pozornost usmerjena tudi k problemom ciljnega interesa (mineralne surovine, voda, možnost geotehničnih posegov in podobno). Obstaja tudi tesna povezava med inženirsko geologijo in hidrogeologijo, rudarsko geologijo, seizmologijo, oceanologijo, itd.
 
== Glej tudi ==
* [http://www.gsajournals.org/perlserv/?request=index-html Znanstvene revije s področja geologije] Ameriškega geološkega društva
 
{{sci-stub}}
 
[[Kategorija:Vede o Zemlji]]
22.528

urejanj