Seksizem: Razlika med redakcijama

 

Pomembnost prikaza žensk in njihovega mnenja je v tem, da sta govor in utišanje govora, simbolično povezana z institucionalnimi strukturami moči in avtoritete<ref name="Myra"/>. Ženske so skozi zgodovino bile izključene iz procesa definiranja načinov, na katere naj govorijo ali naj se o njih govori . Dejstvo, da je moška beseda, moška perspektiva v družbi bolj cenjena, je tudi tema večih del, kot na primer pesmi Men Talk avtorice Liz Lochhead. V pesmi se avtorica igra z besedami, s čimer poudari dejstvo, da so ženski glasovi (mnenja) predstavljeni kot manjvredni, manj resni, in velikokrat se izražaj z besedami ki imajo negativen prizvok (klepetanje, opravljanje, sitnarjenje itd), medtem ko so moški preudarni, resni, in govorijo (talk).

 

Večina moških na televiziji v času najbolj gledanih terminov je predstavljenih kot samostojni, agresivni in odgovorni. Televizijski programi za vse starosti neproporcionalno predstavljajo moške (predvsem belce, heteroseksualce) kot resne, samozavestne, kompetentne in močne.

Dekleta in ženske so v medijih predstavljene kot pasivne v primerjavi z moškimi, s čimer mediji utrjujejo pogled na ženske kot odvisne, okrasne predmete, ki obstajajo zato, da dobro zgledajo, ustrežejo moškim, skrbijo za otroke, ter so spolno privlačne in dostopne.

Ko ženske govorijo na televizijskih ekranih, to kako zgledajo pogosto premaga interes v tisto o čemer govorijo. To se kaže na več primerih, od zabavnega programa do politike. Eden izmed primerov odzivov v slovenskem okolju je Twitter izjava stranke SDS ob nastopu Alenke Bratušek kot predsednice vlade: "Trajanje Bratuškove kot PV bo premo sorazmerna dolžini njenega krila."

 

=== Oglaševanje<ref name="Julia"/> ===

== Viri ==

{{sklici|1}}

 

[[Kategorija:Sociologija]]