Seksizem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
wiki urejanje |
viri |
||
Vrstica 5:
Seksizem je [[predsodek]] ali diskriminacija, ki temelji na [[Spol|spolu]] osebe. Seksistično obnašanje lahko izhaja iz tradicionalnih stereotipov o [[spolna vloga|spolnih vlogah]] in lahko vključuje prepričanje, da so osebe enega spola po naravi boljše kot osebe drugega spola. V vsakdanjem življenju se seksizem lahko na primer kaže na delovnem mestu, ko pride do diskriminatornih dejanj pri zaposlovanju ali (v primeru zaposlitve) neenakega plačila ali obravnave v primerjavi s sodelavci nasprotnega spola. Ekstremni seksizem se lahko sprevrže v spolno nadlegovanje, [[posilstvo]], ter druge oblike [[spolno nasilje|spolnega nasilja]].
Seksizem je del družbenega okolja žensk vsak dan. Raziskave kažejo, da ženske doživijo precej več seksizma kot moški. Primeri vključujejo izraz tradicionalnih stereotipov spolnih vlog, zaničujoče komentarje in spolno objektifikacijo<ref name="Calogero">{{navedi revijo |last1=Calogero Rachel in John Jost. 2011. Self-Subjugation Among Women: Exposure to Sexist Ideology, Self-Objectification, and the Protective Function of the Need to Avoid Closure |first1= |last2= |first2= |year=2011 |title= |journal=Journal of Personality and Social Psychology |volume=100 |issue=2 |pages=211–228 |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref>.
[[Sovražen seksizem]] se nanaša na odprto sovražno vedenje proti ženskam, medtem ko [[benevolenten seksizem]] pomeni subjektivno pozitivno naravnanost proti ženskam, ki prikaže ženske "kot krasna ampak šibka bitja, ki jih morajo obvarovati in za njih skrbeti moški"<ref name="Calogero"/>. Obe vrsti seksizma prenašata informacije o delitvi spolov s tem, ko prikazujeta ženske kot šibkejše od moških in bolj primerne za tradicionalne domače vloge. Benevolenten seksizem služi kot blažilna funkcija, ki utemeljuje sistem in zaradi katerega se ženske počutijo bolje glede svoje neenakopravne situacije.
Vrstica 19:
* nezaupanje enemu ali drugemu spolu
Med najbolj znanimi oblikami seksizma so primeri v oglaševanju, v medijih na splošno ter na delovnem mestu. Spol je ena izmed primarnih kategorij skozi katere razvijemo družbeno sprejemljive vzorce obnašanja, razvijemo svoja pričakovanja o lastnem življenju ter interpretiramo naše izkušnje<ref name="Myra">{{navedi knjigo |author=Macdonald Myra |year=1995 |title=Representing women: Myths of femininity in the popular media |publisher=London [etc.] : E. Arnold |isbn= |cobiss=8862265 |pages=}}</ref>. [[Ženskost]] se pridobi in reproducira skozi proces [[Socializacija|socializacije]] in razvoj koncepta sebe. Vzorniki, dejavnosti v otrokovem okolju, ki naturalizirajo spolne razlike, in vpliv medijev ter ostalih družbenih dejavnikov, spodbujajo ženske in moške v odraslosti, da sprejmejo obnašanje, ki utrjuje spolno-specifične vloge ter ponotranjijo primernost tega kot del svoje identitete. Mediji igrajo pomembno vlogo v oblikovanju stereotipov in promociji omejenega števila vzornikov.
=== Mediji ===
Vrstica 25:
Predvsem masovni mediji imajo zmožnost usmeriti pozornost občinstva na specifične tematike, dogodke, ljudi, medtem ko se druge izpusti, s čimer ustvarjajo pri občinstvu mnenje o tem, kaj je pomembno.
Mediji konsistentno predstavljajo ženske in manjšine v manjšem številu glede na njihovo prisotnost v družbi, moški torej konstantno številčno prekašajo ženske. Raziskava izvedena leta 2006 je tako na primer pokazala, da je v ZDA 78% od ljudi omenjenih na televizijskih programih, 83% omenjenih na radijskih oddajah in 79% omenjenih v časopisih moških. Približno 70% glavnih oseb v najuspešnejših filmih je moških.
Pomembnost prikaza žensk in njihovega mnenja je v tem, da sta govor in utišanje govora, simbolično povezana z institucionalnimi strukturami moči in avtoritete<ref name="Myra"/>. Ženske so skozi zgodovino bile izključene iz procesa definiranja načinov, na katere naj govorijo ali naj se o njih govori . Dejstvo, da je moška beseda, moška perspektiva v družbi bolj cenjena, je tudi tema večih del, kot na primer pesmi Men Talk avtorice Liz Lochhead. V pesmi se avtorica igra z besedami, s čimer poudari dejstvo, da so ženski glasovi (mnenja) predstavljeni kot manjvredni, manj resni, in velikokrat se izražaj z besedami ki imajo negativen prizvok (klepetanje, opravljanje, sitnarjenje itd), medtem ko so moški preudarni, resni, in govorijo (talk).
http://www.youtube.com/watch?v=SUhlskKe6BY
Vrstica 52 ⟶ 53:
==== Železna devica (iron maiden) ====
Četrti izmed stereotipov na delovnem mestu predstavlja žensko kot neodvisno, ambiciozno, tekmovalno. Splošno je sprejeta kot sposobna, a istočasno ne-ženstvena in nesimpatična. Primer v mednarodni politiki je Hillary Clinton, pri kateri so ankete večkrat pokazale, da jo ljudje vidijo kot izkušeno in sposobno, a tudi hladno in brezčutno. Ker ne ustreza konvencionalnim pogledom na to, kaj ženskost je, je večkrat opisana z izrazi kot je na primer »ledena kraljica«.
== Viri ==
{{sklici|1}}
Calogero Rachel & Jost, John. 2011. Self-Subjugation Among Women: Exposure to Sexist Ideology, Self-Objectification, and the Protective Function of the Need to Avoid Closure. Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 100, No. 2, 211–228.
Wood, Julia. 2011. Gendered lives – Communication, Gender and Culture.
[[Kategorija:Sociologija]]
| |||