Mezozoik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
novo |
dodano |
||
Vrstica 14:
Do konca obdobja so se kontinenti oblikovali v skoraj sedanji obliki. Laurasia je postala Severna Amerika in Evrazija, Gondwana se je razdelila na Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo, Antarktiko in Indijsko podcelino, ki je trčila z azijsko ploščo v dobi kenozoika, kar je povzročilo nastanek Himalaje.
== Podnebje ==
Trias je bil na splošno suh. Ker je bil velik del Pangee oddaljen od oceanov, je temperature zelo nihala, notranjost Pangea je bila verjetno puščavska.
V juri je začela naraščati gladina morja, kar je bil vzrok večanje zemeljske skorje oziroma oblikovanje nove zaradi premikov celin. Zaradi tega so se povečale tudi obalne površine, nastalo je morje Tetida. Temperatura, ki je nekaj časa še naraščala, se je stabilizirala, povečala pa se je vlažnost, s tem pa so se umikale puščave.
Podnebje krede je bilo manj zanesljivo. Povprečne temperature so bile višje kot danes za približno 10 °C vse do sredine krede. Različne študije so prišle do različnih zaključkov o količini kisika v atmosferi med različnimi obdobji mezozoika. Na splošno pa velja zaključek, da ga je bilo 21% manj kot ga je danes.<ref>Robert A. Berner, John M. VandenBrooks and Peter D. Ward, 2007, [http://www.sciencemag.org/content/316/5824/557.summary ''Oxygen and Evolution'']. ''Science 27 April 2007'', Vol. 316 no. 5824 pp. 557-558 . A graph showing the reconstruction from this paper can be found [http://www.oocities.org/marie.mitchell@rogers.com/climate_files/Phanerozoic_Oxygen.gif here], from the webpage [http://www.oocities.org/marie.mitchell@rogers.com/PaleoClimate.html Paleoclimate - The History of Climate Change].</ref><ref>Berner R. A. 2006 ''GEOCARBSULF: a combined model for Phanerozoic atmospheric O2 and CO2''. Geochim. Cosmochim. Acta 70, 5653–5664. See the dotted line in Fig. 1 of [http://rspb.royalsocietypublishing.org/content/early/2010/03/04/rspb.2010.0001.full ''Atmospheric oxygen level and the evolution of insect body size''] by Jon F. Harrison, Alexander Kaiser and John M. VandenBrooks</ref>
== Rastlinstvo in živalstvo ==
[[Slika:Europasaurus holgeri Scene 2.jpg|thumb|right|[[Dinozavri]] so dominirali v Mezozoiku]]
V triasu živijo arhozavri (na kopnem dinozavrii, v oceanih ihtiozavri in notozavri, v zraku pterozavri). Ko se pojavijo prvi sesalci in krokodili, postanejo cinodonti manjši in podobni sesalcem. Na kopnem je razširjena rastlina Dicrodium. Številne so velike vodne dvoživke. Pogosti so keratitski amonoidi. Pojavijo se sodobne korale in ribe kostnice ter številne žuželke.
V juri so golosemenke (posebno iglavci, Bennettitales in Cycadophyta) ter praprotnice splošno razširjene. Številne so vrste dinozavrov (zavropodi, karnozavri in stegozavri). Sesalci so razširjeni a majhni. Pojavijo se prve ptice in luskarji. Poveča se raznolikost ihtiozavrov in pleziozavrov. Zelo razširjene so školjke, amoniti in belemniti, morski ježki, morske lilije, morske zvezde, spužve, terebratulidi in rinhonelidni ramenonožci.
V kredi se razbohotijo kritosemenke in pojavijo nove vrste žuželk. Številne so sodobne ribe kostnice. Zelo razširjeni so amoniti, belemniti, rudisti školjke, morski ježki in spužve. Na kopnem se pojavijo številne nove vrste dinozavrov (npr. tiranozavri, titanozavri, hadrozavri in keratopsidov), pa tudi sodobni krokodili. V morju se pojavijo mosazavri in sodobni morski psi. Pterozavre postopno zamenjajo primitivni ptiči. Pojavijo so stokovci, vrečarji in placentalni sesalci.
== Viri in sklici ==
| |||