Bazni predor Gotthard: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Zunanje povezave: pp |
dodano |
||
Vrstica 33:
'''Bazni predor Gotthard''' (GBT) je železniški [[predor]] v osrčju [[Švica|švicarskih]] [[Alpe|Alp]], ki naj bi ga odprli v letu 2016.<ref name="AlpTransit">{{cite web |url= http://www.alptransit.ch/en/media/press-releases/gotthard-basistunnel-soll-2016-in-betrieb-gehen-735.html?cHash=559529f6894fdbc15dd6646646b4ae7b |title= Gotthard Base Tunnel to be operational from 2016 |publisher=AlpTransit.ch |date=22 August 2011 |accessdate=12 November 2011}}</ref> Z dolžino 57 km in skupno 151,84 km
Glavni namen je povečati kapaciteto prevozov preko Alp, predvsem za tovorni promet in predvsem med Nemčijo in Italijo. Še posebej je pomemben za preusmeritev obsega tovornega prometa s cest na železnico in s tem zmanjšanje okoljske škode, ki jo vedno večje število težkih tovornjakov povzroča v Švici. Sekundarna korist bo
== Opis ==
Pot čez prelaz Gotthard (oziroma skozi predore) je eden najpomembnejših prehodov čez Alpe na osi sever - jug. Promet se je od leta 1980 povečal za več kot desetkrat, zato so obstoječi predori na meji svojih zmogljivosti.
Projekt je sestavljen iz dveh enotirnih predorskih cevi. To je del projekta ALPTRANSIT, znanega tudi kot nova železniška povezava preko Alp (''New Railway Link through the Alps - NRLA''), ki vključuje bazni predor Lötschberg med kantonoma Bern in Valais ter bazni predoro Ceneri v gradnji (predvidoma odprt pozno 2019) na jugu. Nova smer obide staro železniško progo Gotthard, ki se ovija preko masiva Saint Gotthard in je bila odprta leta 1882 ter deluje s polno zmogljivostjo in omogoča neposredno pot potniškim in težkim tovornim vlakom.▼
Na referendumu leta 1992 je 64 % švicarskih volivcev potrdilo projekt ALPTRANSIT, gradnja predora se je začela leta 1996.<ref name="Chronology">{{cite web|title=Chronology of a Project of the Century: Milestones in the Construction History up to 2010 |url=http://wayback.archive.org/web/20120313192733/http://www.57km.ch/fileadmin/gotthard/Downloads/Dokumente_PDF_e/Chronology_e.pdf| publisher=AlpTransit.ch | accessdate=20 April 2013}}</ref>
▲Projekt baznega predora je sestavljen iz dveh enotirnih predorskih cevi. To je del projekta ALPTRANSIT, znanega tudi kot nova železniška povezava preko Alp (''New Railway Link through the Alps - NRLA''), ki vključuje bazni [[predor Lötschberg]] med kantonoma Bern in Valais ter bazni
Portala se nahajata v bližini vasi Erstfeld, Uri in Bodio, Ticino. V bližini sta tudi oba obstoječa gotthardska predora: od leta 1882 železniški predor Gotthard in od leta 1980 cestni predor Gotthard.▼
Izkop v vzhodnem predoru (preboj) je bil zaključen 15. oktobra 2010 s slovesnostjo, ki je bila predvajana v živo na švicarski televiziji, v zahodnem predoru pa 23. marca 2011. ''AlpTransit Gotthard Ltd.'' bo izročil predor Švicarskim zveznim železnicam (SBB) v obratovanje v decembru 2016. Skupni stroški projekta bodo znašali 9,8 milijarde švicarskih frankov ali 10,3 milijarde dolarjev.
▲Portala se nahajata v bližini vasi Erstfeld, Uri in Bodio, Ticino. V bližini sta tudi oba obstoječa gotthardska predora: od leta 1882 železniški predor Gotthard in od leta 1980 cestni predor Gotthard. Bazni predor prereže masiv Gotthard okoli 600 m nižje od obstoječega železniškega predora, ki ima portal na nadmorski višini 1100 m.
== Tehnični podatki ==
Da bi skrajšali čas vrtanja so dela zastavili na štirih mestih, za kar je bilo potrebno zgraditi štiri dostopne predore (peti je bil dodan kasneje) na različnih mestih hkrati (Erstfeld, Amsteg, Sedrun, Faido in Bodio).
Predorski cevi bosta povezani z galerijo na vsakih 325 m. Vlaki bodo lahko menjali cev na dveh večnamenskih postajah: na Sedrunu in Faidu. Ti postaji bosta imeli prezračevalne naprave in tehnično infrastrukturo in bosta služili kot izhod v sili in kot evakuacijska pot po dokončanju predora.
Dostop do postaje Serdun bo preko dveh jaškov višine 800 m do terena in s 1000 m dolgim predorom iz bližnje doline. Predlog, da bi na tem mestu zgradili delujočo železniško postajo imenovano Porta Alpina je bila izključena zaradi premajhne populacije in zmanjšanja zmogljivosti proge zaradi ustavljanja.
<gallery>
Slika:GBT Bodio construction site.jpg|Napadno mesto blizu Bodia
Slika:GBT MFS Faido TV-WS.jpg|Y priključek na večnamenski postaji Faido
Slika:GBT MFS Faido EST-OS.jpg| Vrtalni stroj TBM (Tunnel boring machine) iz Bodia vrta proti Faidu, september 2006
Slika:TBM S-210 Alptransit Gotthard Modell 1.jpg|Model TBM S-210
Slika:TBM S-210 Alptransit Faido East.jpg|Prvi preboj TBM iz smeri Bodio 6. septembra 2006
Slika:CH Gotthard Basistunnel Amsteg 1.jpg|Vrtanje na vzhodu blizu Amstega
</gallery>
[[Slika:Nrla scheme.png|thumb|452px|right|Vzdolžni profil baznega predora Gotthard (zeleno: '''→''' smer izkopa)]]
*'''Dolžina:'''<ref name="Project data"/>
**'''zahodna cev:''' 56.978 km
**'''vzhodna cev:''' 57.091 km
*'''Skupna dolžina vseh cevi in jaškov:''' 151.84 km
*'''Premer vsake od cevi:''' 8.83–9.58 m
*'''Razdalja med povezovalnimi galerijami:''' ca. 325 m
*'''Največje nadkritje:''' 2500 m
*'''Začetek del:''' 1993, 1996 (predhodna dela), 2003 (izkop)
*'''Končanje del:''' 2016
*'''Predaja v uporabo:''' May 2016
*'''Vsi stroški:''' 9.74 billion CHF <ref name="record">{{cite web| title=Switzerland has its record-breaking tunnel |url=http://www.swissinfo.ch/eng/Specials/Gotthard_base_tunnel/The_tunnel/Switzerland_has_its_record-breaking_tunnel.html?cid=28532002 |publisher=swissinfo.ch |date=15 October 2010 |accessdate=12 November 2011}}</ref> ({{as of|2010|10|lc=on}}) (US$10.1 billion)
*'''Število vlakov na dan:''' 200–250
*'''Elektrifikacijski sistem:''' 15 kV, 16.7 Hz
*'''Varnostna pravila:''' Varnostne zahteve za železniški vozni park bodo podobne kot v drugih dolgih švicarskih predorih. Ti so drugačni kot v predoru pod Rokavskim prelivom, ki ima posebna varnostna pravila, ki jih zahtevajo po meri izdelani vlaki.
*'''Količina izkopanega materiala:'''28,200,000 t (ali 13.300.000 m3 ali ekvivalent 5 piramidam v Gizah<ref name="spoil">{{cite web| url=http://www.alptransit.ch/fileadmin/dateien/medien/artikel/2011.03.02_Samoter_2011_Verona_Materialbewirtschaftung_GBT.pdf
|title=Experience in Spoil Management on Conclusion of Excavations for the Gottard Base Tunnel |publisher=Alptransit.ch |date=2 March 2011 |accessdate=15 November 2011}}</ref>
*'''Število TBM vrtalnih strojev''': štirje Herrenknecht Gripper TBM - stroja št. S - 210 in S - 211 sta delala proti severu od Bodia proti Faidu in Sedrunu (z vzdevkom Sissi in Heidi); stroja št. S - 229 in S - 230 sta delala na južnem delu od Erstfelda proti Sedrunu (njun vzdevek Gabi I in Gabi II):
**'''Dolžina:''' 440 m (vključno back-up oprema)
**'''Teža:''' 3000 t
**'''Moč:''' 5 MW
**'''Max. dnevni izkop:''' 25 - 30 m (v dobri skali)
**'''Skupna dolžina izkopa po TBM:''' okoli 45 km (za vsako cev)
**'''Proizvajalec:''' Herrenknecht, [[Schwanau]], Nemčija
* Oktobra 2010 je osem delavcev umrlo na delovišču.<ref name="seidler">{{cite news |url= http://www.spiegel.de/international/europe/0,1518,723202,00.html |work=[[Der Spiegel|Spiegel International]] |title= Miracle Under the Alps |date=14 October 2010 |last=Seidler |first=Christoph |location =Hamburg}}</ref>
== Glej tudi ==
* [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_tunnels_by_length Najdaljši predori po dolžini]
* [https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_tunnels_by_location Predori po državah]
== Viri in sklici ==
Vrstica 51 ⟶ 102:
{{Commons category}}
* [http://www.alptransit.ch/en/home.html Alptransit Gotthard AG – Uradna stran projekta]
* [http://www.bav.admin.ch/index.html?lang=en FOT Federal Office Of Transport]
* [http://www.youtube.com/watch?v=JHyd997fdH4 Železniška tehnologija v predoru]
* [http://www.youtube.com/watch?v=eCRKTEZIJjs Ekstremno inženirstvo]
* [http://www.tovornjak.net/news/96 Predor prebit]
* [http://www.delo.si/clanek/125378 Pod Alpami nastaja najdaljši predor na svetu]
[[Kategorija:Železnica v Švici]]
|