Obleganje Jeruzalema (1187): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Popravljanje preusmeritev
Vrstica 40:
Saladin je nazadnje privolil v mirno predajo mesta. Za vsakega moškega je zahteval dvajset, za žensko deset in za otroka pet bezantov (zlatnikov) odkupnine. Tiste, ki odkupnine ne bi mogli plačati, bi prodal v suženjstvo. Balian je ugovarjal, češ da je cena previsoka in da večina ljudi odkupnine ne bo mogla plačati.
 
Po vrnitvi v mesto so se križarji odločili, da bodo odkupnino za sedem tisoč najrevnejših plačali iz sklada, ki ga je ustanovil [[Henrik II. Plantagenet|Henrik II. Angleški]] in so ga čuvali [[Malteški viteški red|hospitalci]]. Denar je bil namenjen za pokrivanje stroškov Henrika II. v križarski vojni ali za njegovo pokoro zaradi umrtitveumora canterburyjskega nadškofa [[Thomas Becket|Thomasa Becketa]]. Kralj ni nikoli prišel do Jeruzalema, zato so del denarja že porabili za plačilo najemnikov (turkopolov) za bitko pri Hattinu.
 
Balian se je ponovno pogajal s Saladinom in sultan je znižal odkupnino na deset bezantov za moške, pet za ženske in enega za otroke. Balian je trdil, da je odkupnina še vedno previsoka, zato jo je Saladin zaokrožil na 100.000 bezantov za vse prebivalce skupaj. Balian je menil, da je tudi to nemogoče plačati in Saladin je ponovno spustil ceno. Privolil je, da bo za 50.000 bezantov izpustil sedem tisoč ljudi. Nazadnje sta se dogovorila, da bo teh sedem tisoč ljudi izpustil za ceno 30.000 bezantov. Za ceno enega moškega je bil pripravljen izpustiti dve ženski ali deset otrok.
 
==Vdaja==
[[Slika:BalianofIbelin1490.jpg|thumb|left|upright=2|Balian Ibelinski izroča Saladinu mestne ključe, slika iz leta 1490]]