Dolžina: Razlika med redakcijama

dodanih 49 zlogov ,  pred 6 leti
m
dp
m (m/-p:letnica)
m (dp)
'''Dolžína''' je v običajni rabi le poseben primer [[razdalja|razdalje]] (prim. ''[[širina]]'', ''[[višina]]''), v [[fizika|fiziki]] in [[tehnika|tehniki]] pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat [[sopomenka|sopomenska]]. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz [[višina]], '''višinaširina''' pa je razdalja od strani do strani, pravokotna na dolžino in višino. Nikoli ne govorimo o »dolžini od [[Zemlja|Zemlje]] do [[Alfa Kentavra|α]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«, oziroma o »oddaljenosti α Kentavra od Zemlje«. Dolžina se pri [[geometrija|geometrijskem]] [[meritev|merjenju]] nanaša na največjo [[razsežnost]] (mero, dimenzijo) [[telo (fizika)|telesa]].
 
V določenim kontekstih pojem »dolžine« pomeni določeno razsežnost telesa vzdolž katere se meri njegova dolžina. Na primer govorimo o dolžini [[žica|žice]] in o njeni [[debelina|debelini]], ki je po navadi manjša od dolžine.
 
[[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za dolžino [[osnovne enote SI|osnovno enoto]] [[meter]]. Še nekaj drugih [[merska enota|enot]] dolžine, urejenih od večjih k manjšim:
{{stolpci|2|
{|
|-----
| VALIGN="top" |
* [[siriometer]] (149.597.870.691.000.000 m),
* [[parsek]] (30.856.804.798.079.115 m),
* [[ruski seženj]] (2,13360 m),
* [[seženj]] (1,896 m).
| VALIGN="top" |
* [[jard]] (0,914 m),
* [[vatel]] (0,778 m),
* [[Bohrov polmer]] (5,29189379 {{e|-11}} m),
* [[Planckova dolžina]] (1,6 {{e|-35}} m).
|}}
 
Dolžina ni notranja značilnost ničesar, tako da lahko dva opazovalca merita isto »stvar« - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dolžino [[ladja|ladje]] - in izmerita različna rezultata. To nenavadno značilnost [[prostor]]a pojasnjuje [[Albert Einstein|Einsteinova]] [[posebna teorija relativnosti]].